Marko Štrovs, zdaj že nekdanji vodja službe za vojna grobišča, je za MMC pojasnil, da je bilo lani oktobra v bližini Dobove odkrito množično grobišče, med preiskavo pa niso mogli ugotoviti, kdo so žrtve, ki so tam pokopane. Domnevno naj bi bili med njimi tudi nemški vojni ujetniki, ki so bili pobiti ob koncu 2. svetovne vojne.

Policija dan pred začetkom del prepovedala preiskavo
Kot pravi, je Nemčija pooblastila svojega koncesionarja na slovenskem ozemlju, podjetje Veking iz Celja, da opravi dodatne preiskave, s katerimi bi ugotovili, ali so v grobišču dejansko pokopani nemški vojaki, za kar naj bi Veking pridobil tudi dovoljenje ministrstva za delo.

"En dan, preden bi začeli delati na tej lokaciji, pa je prišla na ministrstvo, na službo za vojna grobišča, depeša, niti ne depeša, ampak faks sporočilo z Generalne policijske uprave, da se ta preiskava prepoveduje. Glede na to, da so bili takrat še postopki dovoljeni, sem bil nekoliko začuden nad tem faksom, zato sem napisal ugovor in ga prek elektronske pošte poslal na Generalno policijsko upravo, sporočilo pa sem istočasno poslal tudi Vekingu, naj ne hodi na preiskavo, ker je policija ne pusti," pojasnjuje Štrovs.

Štrovs: Izredna odpoved je popolnoma neutemeljena
Povedal je, da preiskava nato, kot je določila policija, ni bila opravljena. Nato pa je prišel 3. marec. Na ta dan, pravi Štrovs, je dobil vabilo na zagovor v postopku izredne odpovedi zaposlitve, ker je napisal omenjeni ugovor in ga poslal na Generalno policijsko upravo. Preteklo sredo mu je bila izredna odpoved tudi dokončno vročena.

"Vložil bom tožbo. Je pa situacija nekoliko nenavadna. Ministrstvo za delo bi moralo najbolj od vseh poznati vse delovne postopke. Če bi bile stvari normalne, bi imel zelo slabe možnosti, da s tožbo uspem, vendar glede na situacijo mislim, da je izredna odpoved popolnoma neutemeljena, zato bo tožba zagotovo rešena ugodno zame," je prepričan Štrovs.

Policija: Mogoč je le še prekop, a v skladu z metodologijo dela
Policija pa pojasnjuje, da mora preiskava povojnih grobišč, ki so kraji kaznivih dejanj, potekati v skladu z zakonodajo in strokovnimi standardi. To pomeni, da so pri izvajanju sondiranj in prekopov navzoči tudi policisti in kriminalistični tehniki, saj je treba storiti vse, da se kraj ne uniči in poškoduje.

Zato posegi brez pridobitve kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, niso mogoči. V primeru omenjenega grobišča je GPU po posvetu z državnim tožilstvom pristojno ministrstvo obvestil, da bi zaradi ugotavljanja nacionalnosti žrtev poseg, ki je bil načrtovan, lahko pomenil storitev kaznivega dejanja oviranja pogreba in skrunitev groba, so sporočili s policije. Grobišče je bilo namreč že leta 2010 sondirano, prav tako pa je bil določen tudi obseg grobišča. Mogoč naj bi bil le še prekop žrtev, so dodali.

"Identificiranih ostankov se ne sme vračati k še neidentificiranim"
Vendar pa je treba tudi pri prekopu upoštevati sprejeto metodologijo dela, da ne bi prišlo do nepopravljivega posega v kostne ostanke in "izvesti vse možne postopke identifikacije in antropološke analize skeletnih ostankov z analizo k posameznemu skeletu pripadajočih predmetov". "Prav tako je potrebno zagotoviti, da se skeletni ostanki ob identifikaciji domnevnih nemških vojakov ne pokopavajo nazaj v grobišče k drugim še ne preiskanim žrtvam, temveč, da se zanje zagotovi pietetni pokop skladen z Zakonom o vojnih grobiščih," so zapisali v izjavi za javnost.