"Proračuna, ki ga predlaga ministrstvo za finance, pomeni takšno znižanje sredstev, da bo mogoče finančni načrt sodstva izpeljati le z velikim krčenjem kadrovskih virov in še večjim varčevanjem pri materialnih stroških," je dejal Masleša v dopisu, ki ga je poslal na podlagi sestanka s predsedniki in direktorji sodišč.

Sodstvo se zaveda javnofinančnih omejitev, meni Masleša, a zagotovitev učinkovitega in uspešnega poslovanja sodišč je "nujna za doseganje takšnega stanja pravne države, ki bo trden temelj izboljšanja delovanja gospodarstva in celotne države". Kot je dejal Masleša, je vrhovno sodišče pripravilo svoj predlog proračuna, ki vključuje tudi zmanjševanje zaposlenih za 5,5 odstotka, in bi bil še vzdržen za izvajanje nalog sodišč.

Masleša je še zapisal, da je sodstvo "že do zdaj poslovalo do kraja gospodarno", a njihov predlog zahteva 163,9 milijona evrov, kar je približno 8 milijonov več od predloga ministrstva za finance oziroma 14 milijonov manj od ocene za leto 2012.

Kot navaja Masleša, bi "po mnenju sodstva vsak ostrejši rez v proračunska sredstva pomenil občutno in pozneje težko odpravljivo nazadovanje pri doseganju cilja, za katerega so sodniki razumeli, da je v državi soglasno identificiran kot prioriteten - izboljšanje delovanja pravne države."

Masleša je opozoril tudi na sprejetje strategije zagotavljanja prostorskih pogojev sodišč, katere cilj je poslovanje sodišč na eni lokaciji in optimizacije mreže sodišč. S tem bi znižali stroške njihovega poslovanja, s čimer bi preprečili, da bi zaostrene proračunske razmere negativno vplivale na uspešnost dela sodišč. Na ključnih področjih v tem delu po mnenju sodstva ni prišlo do pomembnejših premikov na ravni vlade.