Masleša je s svojimi stališči že konec septembra seznanil predsednika vlade Janeza Janše, v sedanjem dopisu, ki je bil posredovan tudi vsem poslanskim skupinam, pa je znova izpostavil, da predlog vrhovnega sodišča temelji na stvarnih ocenah potreb sodstva, ki je že do zdaj poslovalo do skrajnosti gospodarno.

Vsak ostrejši rez v sredstva za sodstvo bi pomenil občutno in pozneje težko odpravljivo nazadovanje pri doseganju cilja, za katerega je bilo razumljeno, da je v državi soglasno identificiran kot prioriteten - izboljšanje delovanja pravne države, je zapisal Masleša.

Masleša je še izpostavil, da so se kazalniki delovanja sodstva v zadnjih letih bistveno izboljšali, trend pa se je, kot trdi Masleša, v letošnjem letu še dodatno okrepil. Predsednik vrhovnega sodišča je še dodal, da je prvi pogoj za izvajanje zastavljenih ciljev, da imajo sodišča zadostne kadrovske in materialne vire.

Predlagani proračun v primerjavi z zadnjo oceno realnih potreb v letošnjem letu pomeni znižanje za 8,48 odstotka na plačah in 19,79 odstotka na materialnih stroških, je navedel Masleša v pismu. Finančni načrt je tako mogoče izpeljati le z velikim krčenjem kadrovskih virov in varčevanjem pri materialnih stroških, je sporočil Masleša.

"Sprejem proračuna, kot ga je predlagala vlada, bi ogrozil doseganje strateških ciljev in bi pomenil tudi nazadovanje z vidika že uveljavljenih dobrih praks upravljanja sodnih zadev, med drugim v smer ponovnega obremenjevanja sodnikov z nesodniškimi opravili," je zapisal Masleša.

Vrhovno sodišče sicer nima pregleda nad proračuni in porabo drugih prejemnikov proračunskih sredstev, je dejal Masleša, a je, kot je dodal, iz poročanja medijev mogoče sklepati, da je sodstvo v neprivilegiranem položaju. Nekaterim proračunskim uporabnikom se tako plačna masa sploh ne znižuje ali pa se jim znižujejo stroški za storitve, ki si jih sodišča že dolgo sploh ne morejo privoščiti, opozarja predsednik sodišča.

Policijski sindikat omenja možnost ponovitve stavke
Medtem pa Policijski sindikat Slovenije (PSS) opozarja, da v celoti zavrača predlagane dodatne varčevalne ukrepe na ministrstvu za notranje zadeve in v policiji. Ukrepi so neutemeljeni, sporoča sindikat. Že sama omemba dodatnih varčevalnih ukrepov je za zaposlene na MNZ-ju in v policiji žaljiva, so zapisali v odprtem pismu vladi.

Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je v petek predstavil dodatne varčevalne ukrepe, ki jih na MNZ-ju in v policiji predvidevata proračuna za leti 2013 in 2014. Sindikat nasprotuje določbi, da po 1. januarju 2013 ne bo več mogoče izplačevanje delovne uspešnosti. V sindikatu so ob tem navedli, da se je vlada v pogajanjih z obema policijskima sindikatoma ob sprejemanju zakona za uravnoteženje javnih financ zavezala, da bo omogočala izplačilo delovne uspešnosti od povečanega obsega dela ter omogočala izplačilo odrejenih in opravljenih nadur ter pripravljenosti.

Vlada s predlogom proračuna posega tudi v jubilejne nagrade, s tem pa v veljavne kolektivne pogodbe, pravijo v sindikatu, kjer jih moti tudi predviden nujni postopek za sprejem proračuna. V PSS-ju nasprotujejo tudi odpovedi obveznemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju, kar, kot pravijo, od njih pričakuje vlada.

V PSS-ju še opozarjajo, da stavkovni sporazum, ki ga je vlada s policijskima sindikatoma podpisala 30. maja, določa, da se ob neizpolnitvi katere koli točke sporazuma stavka nadaljuje. Če bodo sporne določbe sprejete, se bo stavka, ki je bila maja prekinjena, nadaljevala, dodajajo v PSS-ju.

"V MNZ-ju in policiji ne moremo več nikjer privarčevati in se dodatnemu krčenju pravic ne bomo odrekli," opozarjajo v sindikatu. Poslanke in poslance sindikalisti pozivajo, da dobro premislijo in predlagajo dopolnila, ki bodo omogočila "izvrševanje dogovorjenih pravic za policiste in zaposlene v policiji in MNZ-ju".