To je na tiskovni konferenci izjavil predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša ob predstavitvi poročil poslovanja Višjega sodišča v Mariboru, ki je vodilo odpravo pripora, in Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je bilo pristojno za izvrševanje pravnomočne sodbe v primeru Čista lopata.

Strokovna napaka le v Mariboru
Višje sodišče v Mariboru pa je naredilo strokovno napako, ker Hilde Tovšak ni izpustilo iz pripora pravočasno oziroma 12. aprila, ko je specializirano državno tožilstvo spremenilo zahtevo. "12. aprila je prišlo do spremembe, ko bi sodnica takoj morala odpraviti pripor Hildi Tovšak, a tega ni opazila niti sodnica, niti državni tožilec, niti zagovornik Tovšakove, vse do zunajobravnavnega senata, ko je odločal o nekem drugem priporniku," je pojasnil Masleša, ki bo za preiskovalno sodnico Višjega sodišča v Mariboru zahteval oceno sodniške službe.

Hildo bi morala biti na prostosti 12. aprila
"Hilda Tovšak bi morala biti izpuščena iz pripora 12. aprila," ponavlja Masleša in meni, da sta sodišči zakonsko pravilno in pravočasno opravili vsa dejanja. Zavrnil je vse kritike politike in jih označil za pavšalne. Razlage, da gre za zaroto, pa je označil za "neprimerne, nedostojne oziroma očitno politično motivirane". Dodal je, da bo ob morebitni izredni seji državnega zbora vesel dejanske razprave o sodstvu.

Hilda hotela v zapor, a jo je sodišče zavrnilo
Potrdil pa je, da je Hilda Tovšak kar dvakrat, 19. in 29. aprila, zaprosila, da gre iz pripora na prestajanje zaporne kazni. Toda Okrožno sodišče v Ljubljani je to zavrnilo zaradi posameznih določil kazenskega zakonika in dejstva, da je bila Tovšakova v priporu zaradi suma trgovanja z delavci pri gradnji Teša 6; kazen pa bi morala prestajati zaradi druge, sicer pravnomočne zadeve, Čiste lopate.
Zapor ugodnejši od pripora
Za podrobnosti je novinarje napotil na Okrožno sodišče v Ljubljani. "Pogoji v zaporu so veliko ugodnejši za zapornike kot tiste, ki so v priporu, lahko telefonirajo, se sprehajajo ali gredo čez konec tedna na prostost," se je še slišalo na tiskovni konferenci vrhovnega sodišča o morebitnih razlogih, zaradi katerih Tovšakovi morda niso "ugodili" s prestajanjem kazni v zaporu. Govorci so presodili tudi, da je bil tožilec v stiski - ko je vložil obtožni predlog brez končane preiskave -, a so zavrnili očitke, da je bila slednja vodena prepočasi. "Preiskavo je bilo nemogoče zaključiti v 15 dneh, kolikor naj bi trajal pripor," so še dodali.

Del dokumentacije izgubljen, pa obnovljen
Masleša je pojasnil, da je res izginil del dokumentacije, ki pa je že obnovljen, bodo pa na Višjem sodišču v Mariboru ugotovili, zakaj se je to zgodilo. Masleša je zavrnil tudi vse napade nanj. "Pozicije se ne oklepam, zavračam pa vse podle načine obračunavanja, ki prihajajo tudi s strani posameznih kolegov," je dejal.

V povezavi z Zavezo državljanom - pobudo vlade, ki naj bi jo podprlo tudi sodstvo -Masleša meni, da je "dokument neuravnotežen" in za sodstvo nesprejemljiv, ker nima zaslombe v dejanskem stanju. "Vložki izvršilne oblasti so bili minimalni, sodnikom praktično ne moremo zagotavljati elementarnega izobraževanja, od 88 vozil jih je 55 starejših od 10 let, nekatera so v razsulu. DZ samo za parkiranje plačuje za polovico materialnih stroškov sodstva. Delujemo skromno, nikoli nismo imeli apetitov. Ključno je, da motiviramo sodnike, da ne pade samozavest, saj v malodušju sistem ne more delovati. Nismo proti zavezi državljanom; smo zanjo pod predpostavko, da so sredstva konstanta, ker cilji ne morejo sicer biti uresničljivi," je dodal Masleša.

Zemljiški dolg se zlorablja
Inštitut zemljiškega dolga se pri nas zlorablja oziroma se uporablja v druge namene. To je mogoče sankcionirati z ustreznimi instituti civilnega prava, če gre za fiktivne posle, drastične spremembe zakonodaje niso potrebne, se je še slišalo na tiskovni konferenci vrhovnega sodišča.

Predsednik vrhovnega sodišča je od višjih sodišč v Mariboru in Ljubljani glede Čiste lopate in trgovanja z delavci pri graditvi Teša 6, v katere je vpletena tudi Hilda Tovšak, zahteval pregled poslovanja v postopkih z vidika mogočih kršitev pravil o vrstnem redu reševanja zadev, zakonskih rokov za izdelavo sodnih odločb in drugih pravil procesnega vodstva.

Pličanič predlaga večja pooblastila za policijo pri iskanju pobeglih
Celotno dogajanje pa je razgalilo pomanjkljivosti slovenskega pravosodnega sistema, ob čemer je pravosodni minister Senko Pličanič zatrdil, da je zadevi treba priti do dna, poiskati odgovorne in jih sankcionirati - čeprav Tovšakova ni več iskana. Prepričan je namreč, da primer Tovšak kaže na neučinkovitost sodstva in tožilstva, zato napoveduje reforme. Predloge ukrepov, med njimi večja pooblastila policiji pri iskanju pobeglih, naj bi predstavil danes.

SDS pa je sklical izredno sejo parlamenta, na kateri bodo o razmerah v pravosodju razpravljali poslanci.