Med ženskami, ki so v Sloveniji rodile leta 2015, jih je imelo kar 53 odstotkov po dva otroka, 27 odstotkov jih ima po enega otroka, tri otroke pa 15 odstotkov žensk. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je 827 žensk rodilo že vsaj osem otrok.

V letu 2016 je v Sloveniji rodilo 20.052 žensk. Velika večina je bila porodov z enim otrokom, 387 pa je bilo porodov dvojčkov in dva poroda trojčkov. Število rojenih se v zadnjih šestih letih znova zmanjšuje. Več kot 90 odstotkov žensk, starih od 20 do 24 let, še ni rodilo, v starosti od 25 do 29 let nista rodili dve tretjini žensk, v starosti od 30 do 34 let pa ni rodila le še tretjina žensk.

Matere vse bolj izobražene, a tudi vse starejše ob rojstvu prvega otroka
V Sloveniji se povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka torej precej zvišuje, kar je po pojasnilih SURS-a v veliki meri povezano z njihovim dalj časa trajajočim izobraževanjem. Skupaj z zviševanjem izobrazbe žensk se namreč zvišuje tudi izobrazba mater. Tako jih je kar polovica od tistih, ki so rodile v letu 2015, končala višje- ali visokošolski študij, 42 odstotkov teh mater pa je imelo srednješolsko izobrazbo.

Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je bila tako v letu 2016 29,4 leta ali šest let več kot pred 30 leti. Matere 55 otrok, rojenih v 2016, so bile ob rojstvu otroka mlajše od 18 let, matere 34 otrok, rojenih v tem letu, pa so bile stare 45 let ali več.

Zmanjšuje se delež mater, ki so ob rojstvu otroka stare od 15 do 19 let. Ob osamosvojitvi je bilo sedem odstotkov vseh otrok rojenih materam med 15. in 19. letom starosti, v letu 2016 pa le še 0,9 odstotka.

Enostarševska gospodinjstva na pragu revščine
V Sloveniji je leta 2015 živelo 119.706 samohranilk in 23.423 samohranilcev. Prav enostarševska gospodinjstva z vzdrževanimi otroki so glede na kazalnik, ki meri stopnjo tveganja revščine, med najranljivejšimi. Tako v ekstremni stanovanjski prikrajšanosti po lanskih podatkih živi kar 13 odstotkov teh družin, v slabih stanovanjskih razmerah pa 33 odstotkov.

Med vsemi tipi gospodinjstev je za enostarševska gospodinjstva značilen višji delež najemnikov kot tudi uporabnikov stanovanj. Opazno narašča delež najemnikov neprofitnih stanovanj, od dveh odstotkov leta 2007 do 12 odstotkov v letu 2015.

Najvišjo stopnjo tveganja revščine v Sloveniji imajo gospodinjstva brez delovno aktivnih članov z vzdrževanimi otroki. Leta 2015 je pod pragom tveganja revščine živelo 80 odstotkov teh oseb. Leta 2016 pa se je ta stopnja znižala na dobrih 73 odstotkov.

Učinkovitost socialnih transferjev pri enostarševskih družinah v času od 2015 do 2016 se je sicer povišala. Za enostarševske družine je bilo uvedeno povišanje dodatka na otroka pri denarni socialni pomoči s 26,52 evra na 59 evrov in pol. Poleg tega se je posamezni znesek otroškega dodatka v enostarševski družini povečal za 30 odstotkov.