Člani komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb so na sejina obravnavali novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.

"SDV je bila teroristična organizacija, to je zapisalo vrhovno sodišče. Z zapiranjem arhivov boste skrili atentat v Velikovcu. Priznajmo, da ga je zakrivila SDV. Kolikor poznam delovanje SDV-ja, je bila ta akcija odobrena s strani političnega vrha. Zakaj bi skrivali, da je zakrivila teroristično dejanje," se sprašuje.
Poslanec SD-ja Dušan Kumer je v razpravi izpostavil, da popolna odprtost arhiva ni rešitev in se zavzel za to, da se kontraobveščevalni in vsebinski podatki varujejo. Izrazil je tudi mnenje, da bi strankam moral biti prepovedan dostop do arhivskih gradiv, ki jih te uporabljajo za dnevnopolitične boje, dostop pa bi morali imeti raziskovalci in zgodovinarji. Pojasnil je, kar je na zadnji seji komisiji dejal že Borut Pahor, da se z razkrivanjem nekaterih osebnih podatkov lahko ustvarijo težave za osebe v tujih državah, o katerih je Udba zbirala informacije.

Pelko: Arhiv ravnal ustrezno
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko je prepričan, da je Arhiv Slovenije ravnal ustrezno, ko ni dovolil Igorju Omerzi vpogleda v arhiv. Pojasnjuje, da prošnja Omerze ni bila zavrnjena, temveč je bil postopek prekinjen, zaredi domnevne ustavne spornosti zakonodaje. Kot pravi, se je vlada zaradi tega odločila za spremembo zakona, pri čemer naj ne bi postavljala pod vprašaj dostopnosti do arhivov tajne policije, temveč naj bi ločevala med klasično obveščevalno in protiobveščevalno dejavnostjo.

Matić: Ne drži, da je arhiv zavrnil Omerzo
Direktor Arhiva Slovenije Dragan Matić je pojasnil, da je v arhivu le gradivo, ki se nanaša na notranjepolitične dejavnosti SDV-ja, ki je dostopno vsem, in da nimajo gradiva, ki se nanaša na obveščevalno in protiobveščevalno dejavnost omenjene službe. Zatrdil je, da ne drži, da je arhiv zavrnil Omerzo.

Kot pravi, so ves čas trdili, da ima Omerza na podlagi zakona pravico do dostopa do gradiva, vendar so se po opozorilih večih institucij, med drugim tudi Sove in ministrstva za pravosodje, in pravnem mnenju, da je zakon morda ustavno sporen, odločili, da Omerzi izdajo sklep, s katerim so prekinili postopek ter o tem obvestili tudi vlado. "Sova je oznako tajno nalepila po svoje, nas ni nihče vprašal ničesar, naj se oni za to zagovarjajo," je še dodal.

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija je vlado opozorila, da obstoječi zakon dopušča vplogled v arhivsko gradivo, ki ga je pred 17. majem 1990 zbrala taktratna Služba državne varnosti. To je po mnenju Sove in Arhiva Slovenije sporno, saj so podatki občutljivi zaradi varstva človekovih pravic in nacionalne varnosti.

Vlada je po tem presodila, da je trenutna zakonska ureditev ustavno sporna, zato je treba zakon čim prej spremeniti. Spremembe tako po besedah ministrice za kulturo Majde Širca predvidevajo poseg na dve področji: na prenos digitalnih sistemov in notranjih pravil ter na zadržanje določenega arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke obveščevalno-varnostnih služb, občutljive zaradi varstva človekovih pravic in nacionalne varnosti.

Ovadili so Selana in Matića
A s tem se ne strinja parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je zato na seji 10. januarja sklenila, da direktorju Sove Sebastjanu Selanu predlaga, naj "sanira škodo" oziroma iz dokumentov, ki so jih 4. oktobra lani označili za zaupne, te oznake odstrani.

Ker arhivsko gradivo tajnih služb nekdanje SFRJ še vedno ni dostopno javnosti, so člani komisije na nujni seji, ki so jo zahtevali poslanci SDS-a, SLS-a in SNS-a, sprejeli tudi sklep, da to ni v skladu z zakonom. Večina članov je tudi sklenila, da zoper Selana in zoper direktorja Arhiva RS Dragana Matića komisija vloži kazensko ovadbo ter predlaga Selanovo krivdno razrešitev.