Pokojnino bi po vladnem predlogu zakona povišali tistim, ki so imeli ob upokojitvi t. i. polne pogoje za upokojitev, vendar so ti bili v posameznem obdobju različni.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar je na seji odbora zatrdil, da predlog ne posega v sistem odmere pokojnine po splošnih predpisih. Do zagotovljene najnižje pokojnine tako v nobenem primeru ne bodo upravičeni tisti, ki se upokojijo predčasno.

Pogačar je spomnil, da so pobudo za zvišanje najnižjih starostnih pokojnin podali v Zvezi društev upokojencev Slovenije. V zvezi se namreč niso strinjali, da moški s 40 leti pokojninske dobe dobi 440 evrov pokojnine, medtem ko je cenzus za varstveni dodatek 470 evrov.

Tudi generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež se je strinjal, da mora biti starostna pokojnina višja od cenzusa za varstveni dodatek. Sicer pa bi bil po njegovem mnenju dostojen znesek za najnižjo starostno pokojnino 617 evrov, kolikor znaša prag revščine.

Različni pogledi na reševanje problematike
S Papežem se je strinjala tudi poslanka SD-ja Marija Bačič, Saša Tabaković iz SMC-ja pa je menil, da bi bilo treba dodatna prizadevanja usmeriti v boljši inšpekcijski nadzor nad plačevanjem prispevkov. Po mnenju predsednika odbora Uroša Prikla iz DeSUS-a bi se morala prispevna stopnja delodajalcev, ki je bila sredi 90. let prejšnjega stoletja znižana, zvišati.

Iva Dimic iz NSi-ja je dejala, da bi morali bolje upravljati državno premoženje, ki tudi financira pokojnine, poslanec SDS-a Marijan Pojbič pa je dodal, da bi morali več narediti za ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, da bodo plače in s tem pokojnine višje.