Minister za delo Ivan Svetlik je uvodoma pojasnil, da vlada z malim delom poskuša urediti položaj treh ciljnih skupin, in sicer dijakov oz. študentov, brezposelnih in upokojencev, prav tako poskuša odpraviti področje sive ekonomije. Navedene argumente proti temu zakonu označuje za neresnične, saj poskušajo zakriti dejanske interese.

Trenutna ureditev namreč po njegovem mnenju škodi dijakom, študentom in drugim mladim, "saj je delo preko napotnic omejeno, študenti pa predstavljajo nelojalno konkurenco sami sebi. Ob nesprejetju tega zakona bosta tudi drugi dve skupini brez možnosti utrjevanja socialne varnosti, študenti pa prav tako ostajajo brez varnosti in drugih pravic."

Državni svet nasprotuje zakonu o malem delu
Mnenje državnega sveta je podal Drago Žura in pojasnil, kaj zakon dejansko prinaša v praksi. "Gre za različne skupine, ki jih ni mogoče urejati. Za brezposelne to pomeni, da bodo ostali trajni mali delavci, povečal se bo obseg negotovih oblik dela. Ne bo prehoda na redno delovno zaposlitev."

Poudaril je še, da bo malo delo za delodajalce cenejše, dijaki in študenti bodo ostali brez možnosti dela, saj jih bodo izrinili brezposelni, prav tako se bo za tiste, ki ne prihajajo iz mest, dostopnost študija zmanjšala.

Zakon ne prinaša nobenih pravic
"V stranki SDS nasprotujemo zakonu, ki zajema skupine študentov, upokojencev in brezposelnih, saj ne moremo vseh treh skupin stlačiti v en zakon. V ospredju bo netransparentnost, nepreglednost," je dejal Marijan Pojbič.

Dodal je še, da zakon malim delavcem ne prinaša denarnega nadomestila ob bolezni, stroškov prevoza, plačane malice, odpovednega roka in preostalih pravic, zato bo povzročil še večjo revščino. Predlagal je, da se uredi dosedanji zakon o študentskem delu, predvsem težava nadzora, ki ni dober niti v primerih, ko so zakoni dobro pripravljeni.

Pečan: Nadzor je invaliden že dalj časa
"Nadzor ni invaliden le pretekli dve leti, ampak je invaliden že dalj časa," je dejala Breda Pečan (SD) in dodala: "Nadzora nad tem, kako sodelujejo inšpekcije, ni. Zato je tudi moč inšpekcij šibka, ker ne sodelujejo med seboj. Globoko sem razočarana tudi nad tem, v kaj se je razvilo študentsko gibanje v tej državi. Rodila se je cela vrsta pijavk, ki se prilepljajo na študentsko telo. Zato sem za ta zakon."

DeSUS se o podpori zakonu še odloča
Franc Jurša je v imenu poslanske skupine DeSUS-a povedal, da področje študentskega dela ni bilo urejeno, kot bi moralo biti, niti s perspektive delodajalca niti s perspektive delojemalca in študentskega servisa. "Zakon o malem delu smo prvič podprli, tokrat pa se bomo o podpori še odločili," je še dodal.

O zakonu o delu ni soglasna niti koalicija
Veto je državni svet izglasoval 2. novembra. SDS in SNS zahtevata čimprejšnji sklic izredne seje, kar bi po njihovem omogočilo, da bi v primeru ponovne potrditve zakona referendum izpeljali hkrati z referendumom o RTVS-ju.

Zakon, ki mu nasprotujejo tako študenti kot sindikati, ni deležen soglasne podpore niti v parlamentarni koaliciji, zato ni jasno, ali bo zakon podprlo potrebnih 46 poslancev. Pri prvem glasovanju o zakonu o malem delu, ki je bil sprejet z 39 glasovi za in 32 proti, so bili namreč poslanci znotraj poslanskih skupin glede podpore razdeljeni. V poslanskem klubu LDS-a in DeSUS-a so enotno glasovali za zakon, skoraj soglasni so bili v SD-u, proti zakonu je glasovala le Julijana Bizjak Mlakar, razdeljeni pa so v poslanski skupini Zaresa.