V Gazi je od začetka izraelskih napadov oziroma povračilnih napadov umrlo več kot 45 tisoč ljudi. Ob vsem, kar smo spremljali v tem letu, je težko ostati ravnodušen, hkrati pa ob grozljivih podobah uničenja in človeškega trpljenja postajamo otopeli. "Vojaški konflikti, humanitarne katastrofe, vojni zločini se dogajajo iz meseca v mesec, varnostna situacija se še poslabšuje, soočeni smo z uničenjem, humanitarno katastrofo in vojnimi zločini. Vsega tega pa mednarodna diplomacija zaenkrat ne rešuje uspešno," pove Matjaž Nahtigal.

Na Bližnjem vzhodu se vojne prelivajo ena v drugo

Na žalost tudi napovedi za bližnjo prihodnost niso preveč spodbudne kljub nekaterim delno pozitivnim premikom v Siriji. "Veliko je odvisno od tega, kako se bodo odvijale notranje razmere in sosedska dinamika ter mednarodni pristop k Siriji," meni Nahtigal, ki pa poudarja, da resnega, koherentnega diplomatskega pristopa k rešitvi bližnjevzhodnega konflikta še ni na vidiku, saj vsaka nova vojna ustvarja zametke novih konfliktov.
Vseeno pa poudarja tudi modro ravnanje nekaterih bližnjevzhodnih držav, ki se trudijo gasiti konflikte, na primer Jordanija, ki je tudi za ceno tveganja lastne stabilnosti pomagala preprečevati napade Irana na Izrael.
Posebno vlogo na Bližnjem vzhodu igrajo Združene države Amerike s tako rekoč brezpogojno podporo Izraelu. Pravica do samoobrambe je že zdavnaj prešla razumne meje, po izvolitvi Donalda Trumpa je pričakovati še bolj odločno držo.

Premoč republikancev je manjša, kot se zdi

Kje so demokrati naredili ključne napake in bi to volilno tekmo sploh lahko dobili? »To je vprašanje, ki si ga bodo morali zastaviti demokratski politiki na vseh nivojih, od zveznega do lokalnega. Bi pa tu opozoril, da razlika med strankama vseeno ni tako velika, kot se zdi, čeprav imajo republikanci v rokah tako Belo hišo kot oba domova kongresa. To pomeni, da je ameriška družba dokaj razdeljena in da republikanci s Trumpom nimajo v rokah tako močnega mandata, da bi enostavno lahko izpeljali vse po svojih zamislih.«
Nahtigal poudarja tudi, da je prehodno obdobje tokrat drugačno in Donald Trump že pred inavguracijo 20. januarja deluje kot predsednik s polnimi pooblastili, vseeno pa tudi novo administracijo čakajo izzivi, ki jim demokrati niso bili kos.

V Evropi nas res čaka Scholzev "zeitenwende"

Večkrat smo slišali, da je izvolitev Donalda Trumpa najslabša prav za Evropo in da bo pod vprašajem njena varnost. Evropske države so se na to že do neke mere pripravile: "Že zdaj evropske članice Nata ne vlagajo tako malo v svoje varnostno-obrambne sisteme. Kakršna koli prehitra, premalo premišljena militarizacija evropske družbe bi bila napaka." Prevzeti bomo morali večje breme, a ob tem ne smemo žrtvovati socialnih politik, zelenega prehoda in bolj uravnoteženega celovitega razvoja.
Na te izzive bo morala odgovoriti celotna Evropa, ključno vlogo pa bodo imele države članice v sodelovanju z evropskimi institucijami. "Evropska unija ima v svoj sistem delovanja vgrajene določene togosti. Premočne in centralizirane Evropske komisije si niti ne želimo. Vseeno pa je ta kompleksni sistem lahko na dolgi rok uspešen." Za to pa bodo države članic in Komisija potrebovale več inovativnosti in proaktivnosti. Hkrati pa se ne smemo prehitro zaganjati v enostranske ukrepe.

Evropa bo ključna tudi za prihodnost Ukrajine

Na mejah Evropske unije se še naprej nadaljuje najhujša evropska vojna po drugi svetovni vojni. Donald Trump je napovedal, da bo vojno v Ukrajini končal prvi dan po inavguraciji. Tudi v Ukrajini je ob ruskem napredku na fronti in kopičenju števila mrtvih vse več pripravljenosti za pogajanja. Pomembno vprašanje pa je, kje bi državi sploh lahko zbližali stališča.
"Minimalistični cilji Rusije se nanašajo na začrtane meje priključenih regij, maksimalistični pa segajo vse do popolne podreditve države ali pa vsaj do odpovedi približevanju Evropski uniji in Natu. Ker ima hkrati Ukrajina pravico do svobodnega in demokratičnega razvoja ter ozemeljske celovitosti, bo to eden najtežjih pogajalskih procesov." Ključno vprašanje pa se bo dotikalo varnostnih zagotovil Ukrajini, vendar Nahtigal opozarja, da bo članstvo v zvezi Nato zelo težko dosegljivo. Tudi tu pa bo bistvena vloga Evropske unije.

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.