Vlada bo predvidoma v četrtek sprejela dodatne oziroma zaostrene ukrepe za zajezitev epidemije covida. Predlog je pripravila strokovna svetovalna skupina in javnosti še ni bil podrobno predstavljen, znani so le okvirji. Kot je poročala TV Slovenija: delo od doma v javni upravi in povsod, kjer je to pač mogoče, razširjanje pogoja PCT še v nekatere druge dejavnosti in ostrejši nadzor nad izpolnjevanjem pogoja PCT.

A pomembni niso le strožji ukrepi, pomembno je upoštevanje ukrepov, je na novinarski konferenci povedala vodja svetovalne skupine Bojana Beović. "Lanski ukrepi so sprožili ogromno negodovanja, vprašanj, dobesedno groženj, diskreditacij vseh nas. Pa ne samo to, to pravzaprav ni pomembno. Pomembno je to, da se jih ljudje niso držali in da je nastala kar neka kultura nedržanja ukrepov, ki traja še danes," je izjavila.

Nekaj časa je v zraku viselo začasno popolno zaprtje države, a tega ni več na mizi. Do njega se je negativno izrekel tudi podpredsednik vlade Matej Tonin (NSi). "Slovenija si ne more privoščiti zaprtja, kot si ga je zamislila strokovna skupina, popolno 10-dnevno zaprtje države ne pride v poštev, ker je Slovenija izvozno naravnano gospodarstvo in si česa takega v praksi ne moremo privoščiti."

Podobnih misli so predstavniki gospodarstva.

Gospodarstveniki o zaprtju: Slovenija bi bila ena izmed osamelcev

Ne predstavljam si, da bi morali ustaviti proizvodnjo, nismo je ustavljali v prvem valu in močno upam, da je tudi tokrat ne bo treba, po poročanju Radia Slovenija pravi direktor družbe AQuafilSLO Denis Jahič. "Trenutno imamo polno naročil in ključno je, da nemoteno proizvajamo in prodajamo, zadržimo svoje kupce po vsem svetu ter ne pretrgamo dobavne verige, ki je že tako in tako zaradi visokih stroškov energije in transporta močno načeta."

Sorodna novica Avtoprevozniki opozarjajo na možnost motenj v oskrbi

Morebitno zaprtje bi prizadelo vse, ne le gospodarstva, opozarja izvršna direktorica Kluba slovenskih podjetnikov Sonja Šmuc. "Tudi slike, kot jih vidimo v kakšni drugi državi, težave z dobavo določenega blaga, goriva, zdravil, kar koli drugega, gorivom, zdravili, vse to je lahko posledica zaprtja," je izjavila.

Generalni direktor GZS-ja Aleš Cantarutti pa navaja še eno zelo pomembno razliko: če je bila v prvem zaprtju družbe zaprta večina držav Evropske unije, tokrat ne bi bilo tako. Slovenija bi bila eden izmed osamelcev, in to prav zdaj, ko se evropsko gospodarstvo po covidu in logističnih težavah počasi postavlja na noge.

"Prav zdaj, v zadnjih dveh mesecih, lovi letno realizacijo oziroma proizvodne cilje. Zelo nerodno bi bilo, če bi se slovenska podjetja morala ustaviti, in vemo, da so slovenska podjetja pomemben dobavitelj evropskim podjetjem. Na ta način bi lahko izpadla iz dobaviteljske verige," je povedal Cantarutti.

Se pa več kot strinjamo, da bi morali strogo upoštevati in nadzorovati PCT, in ne samo to, dodatno predlagamo tudi testiranje cepljenih in prebolevnikov v določenih segmentih gospodarstva, še poudarja Cantarutti.