Zahtevana upokojitvena starost naj bi se postopno od leta 2028 podaljševala s 60 na 62 let za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa oz. s 65 na 67 let za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe. Zadnje leto prehodnega obdobja bi bilo leto 2034.

Ob tem se pogoj pokojninske dobe ne spreminja. Pri upokojitvi z 62 leti starosti bo treba imeti 40 let pokojninske dobe brez dokupa let in pri upokojitvi s 67 leti starosti najmanj 15 let zavarovalne dobe.

V katerih primerih bi se starostna meja lahko znižala?

Sorodna novica Podpisan dogovor o pokojninski reformi

Starostna meja bi se lahko znižala zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka z državljanstvom EU-ja, služenja obveznega vojaškega roka in vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 20. letom starosti. Po veljavni ureditvi je pri tej možnosti določen vstop v zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti, tako da bi se omenjena novost uveljavljala postopoma v sedemletnem obdobju od leta 2028.

Do znižanja starostne meje zaradi skrbi za vsakega rojenega otroka bi bila upravičena ženska, razen če je oče dalj časa prejemal starševska nadomestila. Če sta oba izrabila enako število dni odsotnosti zaradi starševstva, bi znižanje starosti uveljavljala ženska. Pogoja iz veljavne ureditve, po katerem je morala zavarovanka ali zavarovanec za otroka skrbeti v prvem letu njegove starosti, pa ne bo več.

V primeru posvojitve otroka je do znižanja starosti upravičena posvojiteljica, razen če je posvojitelj dalj časa prejemal nadomestila iz naslova starševstva. Če sta oba posvojitelja izrabila enako število dni odsotnosti, bi znižanje starosti uveljavljala posvojiteljica.

Zavarovancu naj bi se ob uveljavitvi pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine zaradi skrbi za vsakega rojenega otroka odstotek odmere pokojnine povečal za 1,6 odstotka, vendar največ za tri otroke. Do dodatnega odmernega odstotka naj bi bila upravičena ženska, razen če je moški dalj časa prejemal starševska nadomestila. Če sta oba izrabila enako število dni, naj bi ugodnost uveljavljala ženska.

Znižanje starostne meje zaradi služenja obveznega vojaškega roka naj bi bilo omogočeno tudi ženskam. Na obvezno služenje vojaškega roka so bile namreč napotene tudi vse ženske, ki so študirale t. i. splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki je bila pozneje preimenovana v obramboslovje. Študij je potekal na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, ki se danes imenuje fakulteta za družbene vede.

Obdobje za izračun pokojninske osnove s 24 na 40 let

Po prehodnem obdobju, ki bi se začelo leta 2028, bi od leta 2035 naprej upoštevali najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bi pet najmanj ugodnih let za zavarovanca izločili.

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove: za 40 let pokojninske dobe bi se z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 postopno zviševal in leta 2035 znašal 70 odstotkov. Za 15 let zavarovalne dobe bi znašal 30 odstotkov, za vsako nadaljnje leto vključitve v zavarovanje pa bi prišteli dodatnih 1,6 odstotka.

Možnost višanja odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove: pri ostajanju v aktivnosti po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe bi se v 41., 42. in 43. letu pokojninske dobe za vsakih šest mesecev dopolnjene dobe odmerni odstotek povečal za 1,5 odstotne točke. Za polnih 41 let dobe bi torej od leta 2035 znašal 73 odstotkov, za 43 let pa 79 odstotkov.

Tisti od staršev, ki je v večji meri uporabil starševski dopust in za nižanje starostne meje ni uveljavljal skrbi za otroka, bi lahko uveljavil višji odmerni odstotek. Če zavarovanec ali zavarovanka ne uveljavljata obveznega služenja vojaškega roka za nižanje starostne meje, pa bi ga prav tako lahko uveljavila za višanje odmernega odstotka.

Usklajevanje pokojnin bo od leta 2031 vedno manj upoštevalo rast plač in vedno bolj cene življenjskih potrebščin

Od leta 2026 do leta 2030 bi se pokojnine usklajevale za 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače in za 50 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Od leta 2031 bi delež rasti plač upoštevali vse manj, delež rasti cen življenjskih potrebščin pa vse bolj, dokler leta 2040 deleža rasti plač ne bi upoštevali v 20 odstotkih, deleža rasti cen življenjskih potrebščin pa v 80 odstotkih.

Letni dodatek: v letu 2026 bi ga prejemniki pokojnine do 710 evrov dobili v znesku 470 evrov, prejemniki pokojnine od 710 do 850 evrov v znesku 330 evrov, prejemniki pokojnine nad 850 do 1010 evrov pa 270 evrov. Tisti s pokojnino od 1010 do 1210 evrov bi dobili 220 evrov, tisti s pokojnino nad 1210 evrov pa 160 evrov.

Invalidi z nadomestilom do 1010 evrov bi dobili 270 evrov, tisti z nadomestilom nad 1010 evrov do 1210 evrov bi prejeli 220 evrov, tisti z nadomestilom nad 1210 evrov pa bi bili upravičeni do 160 evrov.

Uvaja se božičnica. Do leta 2030 naj bi znašala 250 evrov.

Zimski dodatek ali božičnico bi izplačali vsem, ki bodo v tekočem letu prejeli letni dodatek. Upravičenci bi ga dobili skupaj s pokojnino za november tekočega leta. Že letos bi ga izplačali v znesku 150 evrov, potem pa bi bil vsako leto višji, dokler leta 2030 ne bi znašal 250 evrov.

Zagotovljena invalidska pokojnina bi se zvišala na 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove

Prišteta doba oz. del obdobja med nastankom invalidnosti in določeno starostjo, ki se upošteva pri odmeri invalidske pokojnine kot navidezna pokojninska doba: znašala bi dve tretjini obdobja med nastankom invalidnosti in dopolnjenim 67. letom starosti. Po veljavni ureditvi, če je invalidnost nastopila pred 60. letom starosti, prišteta doba pomeni dve tretjini obdobja med nastankom invalidnosti in datumom, na katerega bi zavarovanec dopolnil 60 let starosti. Pri obdobju med datumom, na katerega zavarovanec dopolni 60 let starosti, in datumom, na katerega dopolni 65 let starosti, pa prišteta doba pomeni polovico tega obdobja.

Od 1. januarja 2026 bi se najnižja oz. zagotovljena invalidska pokojnina zvišala z 41 na 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Ukrep bi veljal za obstoječe invalidske upokojence, vplival pa bi tudi na kmete, zavarovane za ožji obseg pravic.

Prispevna stopnja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delodajalce ostaja nespremenjena v vrednosti 8,85 odstotka. Prispevna stopnja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce ostaja nespremenjena v vrednosti 15,50 odstotka.