Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je konec junija izdala temeljne usmeritve za izdelavo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije za obdobje 2023–2027.

Policija bo pri celovitem upravljanju migracij izhajala iz načela zakonitosti, humanosti in skrbi za varnost skupnosti. Pri tem bo upoštevala priporočila pristojnih institucij, so zapisali na ministrstvu za notranje zadeve.

Kot prednostno nalogo je Tatjana Bobnar opredelila tudi pristop več deležnikov k preprečevanju nasilja v družini in intimnih partnerskih odnosih. V ta namen se bodo tudi nadgrajevale kompetence policistov.

Ob tem se bo notranje ministrstvo zavzemalo še za krepitev integritete policije kot institucije in policistov kot profesionalcev ter njihove odgovornosti do skupnosti in institucij na ravni države in lokalne samouprave. Stremeli bodo k prenovi policijskega dela v skupnosti za večjo učinkovitost.

Kot prednostno nalogo so na ministrstvu navedli še učinkovito preiskovanje hujših oblik kriminalitete, tudi ekološke kriminalitete.

Podlaga za sprejem usmeritev sta poslanstvo in vizija policije, ki ju opredeljuje resolucija o dolgoročnem razvoju programa policije do leta 2025 z naslovom Kakovostna policija za varno Slovenijo. Vrednote in vrline, ki izražajo poslanstvo policije, pa so zapisane v kodeksu policijske etike, ki določa odnose med policisti in njihov odnos do ljudi, državnih organov, nevladnih organizacij in drugih ustanov, so še sporočili z MNZ-ja.

Srečanje z zagovornikom načela enakosti

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar se je srečala z zagovornikom načela enakosti Miho Lobnikom, ki je ministrici predstavil nekatera priporočila, ki še niso bila upoštevana in sodijo v pristojnost notranjega ministrstva. Tako sta med drugim govorila o razlogih za spremembo zakona o mednarodni zaščiti, za katerega je zagovornik ocenil, da je diskriminatoren.

Po njegovi oceni bi morali iz zakona umakniti določilo, da lahko svetovalce za begunce razrešijo, če ti razpolagajo s podatki, ki bi lahko bili v škodo prosilca za mednarodno zaščito, a jih ne razkrijejo pristojnim. Bobnar je ponovila že javno izraženo namero, da bo ta sporna določba iz zakona umaknjena, ob tem je poudarila pripravljenost za tesno sodelovanje z zagovornikom, saj se zaveda nadzorstvene vloge te institucije in njenih prizadevanj za odpravo različnih diskriminatornih praks.

Napovedala je sodelovanje v razpravi o možnostih sistematičnega zbiranja podatkov o osebnih okoliščinah žrtev prekrškov, ki so bili storjeni z diskriminatornim motivom.

Lobnik je predstavil še druge poglavitne ugotovitve iz rednega letnega poročila zagovornika za leto 2021. Med drugim poročilo o položaju gluhih v izobraževalnem sistemu in poročilo o položaju transspolnih ljudi v postopkih medicinske potrditve spolne identitete in pravnega priznanja spola v Sloveniji.

Prijavitelji diskriminacije so sicer največkrat zatrjevali diskriminacijo zaradi njihovih osebnih okoliščin invalidnosti, narodnosti, rase ali etničnega porekla, spola ali starosti.