Predstavitev kandidatke za ministrico za notranje zadeve, sicer nekdanje generalne direktorice policije, je odbor DZ-ja za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo po treh urah in pol z devetimi glasovi za in štirimi proti ocenil kot ustrezno.

"Nalogo bom opravljala kot strokovnjakinja"

Bobnar je v uvodu svoje predstavitve dejala, da si je v zadnjih 29 letih zavzeto in z največjo mogočo mero pripadnosti prizadevala za odprtost slovenske policije in njeno učinkovito delo za blaginjo ljudi ter za njeno neodvisnost in strokovnost.

Kot je dejala, se je za kandidaturo za notranjo ministrico odločila po tehtnem premisleku, zaradi dolgoletnih izkušenj in znanj ter podpore javnosti. "Nalogo ministrice bom opravljala kot strokovnjakinja, kot že nekateri ministri pred menoj. Prav gotovo pa prek Twitterja ne bom pozivala policistov h grobim in nesorazmernim policijskim praksam, temveč k spoštovanju človekovih pravic," se je Bobnar obregnila ob delovanje njenega predhodnika Aleša Hojsa.

"V zadnjih dveh letih od policije, ki smo jo gradili preteklih 29 let, ni ostalo prav veliko, če govorimo o ugledu in zaupanju ljudi, predvsem pa o integriteti in kredibilnosti," je bila Bobnar kritična do upravljanja policije v vladi Janeza Janše. "Žal so odločitve na MNZ-ju zaznamovale odločitve, s katerimi se je poteptala stroka. Retorika MNZ-ja pa je bila groba in brutalna."

Policija je bila po zaupanju ljudi v Sloveniji do pred kratkim na najvišjem mestu, in sicer vse od leta 2012, bila je daleč pred zdravstvom šolstvom, vlado, DZ-jem, je dejala Bobnar. Nato pa se je pred dvema letoma to spremenilo. Načelo sorazmernosti je bilo med covidno krizo močno poteptano. "Ko smo videli način ograditve Trga republike, nerazumno kaznovanje bralcev ustave, mariborskih dijakov, raznašalca hrane in številne druge postopke, ki so bili izvedeni na podlagi ukaza, so to postopki, ki se ne bi smeli zgoditi. In odloki, kot je ocenilo ustavno sodišče, ki ne bi smeli biti napisani." Omenila je tudi 5. oktober, ko je policija uporabila nesorazmerna prisilna sredstva proti protestnikoma. "Miren protest ne bo nikoli več zločin," je dejala.

Policija bo morala po njenem mnenju tudi opraviti samorefleksijo dela zadnjih dveh let. Bobnar je napovedala, da bo treba v povezavi s tem preiskati sume kaznivih dejanj zlorabe položajev. "Nekdanji odločevalci bodo morali prevzeti morebitno odgovornost."

Depolitizacija policije

Zavzela se je tudi za depolitizacijo. Politizacijo, ki je zaznamovala delo policije v zadnjih dveh letih, so po njenih besedah omogočili uslužni uslužbenci oziroma konformizem, ki je "po mojem mnenju hujši od strahu". "Politika ne sme nikoli več tako vehementno vkorakati na policijo in prek policije dvigniti roke nad ljudstvo."

Bobnar je napovedala, da bo predlagala spremembo zakona o delu v policiji glede generalnega direktorja policije in vloge NPU-ja. "Zakonodaja bi morala podpirati neodvisnost generalnega direktorja policije na način, da ga ne bo mogoče vedno znova menjati." Po mnenju Bobnar bi ga morali imenovati in razreševati na podlagi mnenja strokovne komisije.

Za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada pa je po njenem mnenju lahko imenovana le oseba, za katero se glede na dosedanje delo sklepa, da bo funkcijo opravljala strokovno, pošteno, vestno, da bo varovala ugled, zakonitost delovanja in avtonomijo NPU-ja. Razmisliti pa bo treba tudi o notranji reorganizaciji NPU-ja, pravi.

Bobnar je ob tem še izpostavila, da Nacionalni preiskovalni urad še vedno ni podal kazenske ovadbe glede nabave zaščitne opreme na začetku epidemije covida-19. "Državni tožilec je tisti, ki je funkcionalno, in ne organizacijsko nadrejen policiji in NPU-ju." Ta torej ni povsem neodvisen od državnega tožilca.

Mandate bi po njenem mnenju morali dobiti tudi načelniki policijskih uprav. Hkrati se zavzema za povrnitev vloge državnega tožilstva pri usmerjanju predkazenskega postopka in umik notranjega ministra iz njega.

Bobnar je opozorila na opazen upad obravnavanih in preiskanih kaznivih dejanj v letih od 2019. Padec je zaznaven tudi pri vseh drugih vrstah kriminalitete – od gospodarske do organizirane. Glede na podatke se niso izvajale finančne preiskave, je dejala Bobnar, ali pa še niso končane. "Kaznivo dejanje se na noben način ne sme izplačati in ljudje morajo to vedeti."

Razpravo na odboru je sicer zaznamovalo besedno obračunavanje med poslancem SDS-a Žanom Mahničem, državnim sekretarjem za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade v odhajanju, in Bobnar, predvsem o kadrovanju v policiji in o protestih 5. oktobra lani, ko je policija, kot pravi Bobnar, čezmerno in nezakonito uporabila prisilna sredstva proti protestnikom.

Elektronske zapestnice za nasilne moške?

Bobnar je izpostavila tudi problematiko femicidov, ki se jih v Sloveniji zgodi od pet do sedem letno. "Za ženske najnevarnejši kraj tako nista cesta ali park, temveč dom." Skoraj dve tretjini femicidov se zgodi, ne da bi bil povzročitelj prijavljen, tretjina pa se jih zgodi, čeprav so bili storilci prijavljeni. Zato bi bilo potrebno sistemsko delo s potencialnimi storilci in treba nuditi pomoč žrtvam. Oceniti bi morali tudi maščevalnost že prijavljenih storilcev in razmisliti o elektronskih zapestnicah z GPS-sledilnikom za povzročitelje družinskega nasilja, ki imajo prepoved približevanja žrtvam, kot je praksa v Španiji.

Pri migracijah zagovarja pravočasno obravnavo prosilcev za azil in spoštovanje človekovih pravic. Naloga policije je po njenem mnenju, da preprečuje nezakonite migracije ter da ugotavlja in odkriva vse oblike čezmejne kriminalitete. Zagovarja odstranitev tehničnih ovir z južne meje, "da nihče več na tej poti ne umre". Nadzor bi med drugim nadomestila s kamerami in brezpilotnimi letali, kot predvideva koalicijska pogodba. V reševanje migrantske problematike pa želi vključiti civilno družbo, nevladne organizacije in tudi lokalno skupnost.

Bobnar je v ospredje večkrat postavila spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. "Vanje se sme posegati le izjemoma in v obsegu, kot to določa zakon, ne pa odloki," je dejala. "Človekovo dostojanstvo je imanentno človekovi naravi." MNZ in policija morata zato znotraj predpisov poskrbeti za zagotavljanje svobodnega in varnega okolja, predvsem zato, da imajo tudi marginalne skupine možnost samouresničitve.

Pri prometni varnosti je Bobnar izpostavila ničelno toleranco do alkohola in hitrosti. "Zagovarjam, da se regije in lokalne enote samostojno odločajo o vsebini nadzorov, ker sami najbolj vedo, kje so problematični odseki." Zagovarja povečanje nadzora na avtocestah, ampak ne z avtocestno policijo. "Večja prisotnost policistov na avtocestnem križu je absolutno potrebna."

Podpira delovanje obeh policijskih sindikatov, meni, da je konstruktiven dialog nujen za razvoj policije. Želi si ponovna poganja o kariernem sistemu v policiji, ki bo "branik strokovnosti in profesionalnosti tega resorja".

Področje notranjega ministrstva je po besedah Bobnar sicer zelo široko in zahtevno. MNZ zagotavlja varnost v državi, prispeva k nacionalni varnosti, nadzira delo policije, upravlja naloge na področju migracij in naturalizacije tujcev, izdaja potovalne dokumente, izvaja volilna opravila, pošilja podatke iz osrednjega registra prebivalstva, vodi osebni status v matičnem registru, izvaja naloge registracije društev in političnih strank, javnih zbiranj, orožja, razstreliv, zasebnega varovanja, detektivske dejavnosti, občinskega redarstva. Izvaja tudi varnostno načrtovanje prek organizacijskih enot MNZ-ja.

Tatjana Bobnar bo ministrica iz kvote Gibanja Svoboda

Rojena je bila 13. junija 1969, magistrirala je na ljubljanski pravni fakulteti. Sprva je bila zaposlena na Policijski upravi (PU) Ljubljana kot kriminalistka v skupini za mladoletniško kriminaliteto, nato pa kot vodja službe za operativno podporo. Bila je tudi pomočnica direktorja PU-ja Ljubljana, pomočnica direktorja Uprave kriminalistične policije in namestnica generalnega direktorja policije. Leta 2018 je kot prva ženska postala generalna direktorica policije. Leta 2020 jo je vlada Janeza Janše razrešila, premeščena je bila novoustanovljeno delovno skupino za področje migracij.