Poslanci so pred kratkim zavrnili nov medijski zakon, med razlogi pa se največkrat navajala ustanovitev za mnoge spornega sveta za medije, saj sta temu nasprotovali tako Društvo novinarjev Slovenije kot Združenje novinarjev in publicistov. A predlog zakona je vseboval tudi druge, dobre novosti, o kateri pa poslanci sploh niso govorili, je dejala medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin, ki je bila skupaj z Jernejem Verbičem iz Društva novinarjev Slovenije gostja Odmevov.

Vsa razprava se je osredotočila na sporen svet medijev, medtem ko o lastništvu, tako kaže, nihče noče razpravljati, je ugotovila voditeljica Rosvita Pesek. Po mnenju Bašič Hrvatinove gre za "zanimiv slovenski fenomem", v katerem "naredimo napihnjeno zakonodajo, v kateri imamo vse možne instrumente", nato pa teh instrumentov nočemo uporabljati.

Morda kmalu ne bo več medijev, ki bi jih regulirali
Po mnenju Bašić Hrvatinove se lahko stvari še poslabšajo, saj morda "zakona sploh ne bomo potrebovali, ker ne bo ničesar, kar bi lahko regulirali." "Mogoče čez pol leta ne bo toliko medijev, ki bi se jih reguliralo, in toliko novinarjev, da bi bilo treba urejati njihovo avtonomijo".

Polovica revialnega tiska v rokah enega neodgovorneža
Na vprašanje, ali torej napoveduje propad nekaterih medijev, je medijska strokovnjakinja navedla primer težav Dela revije, ki je že nekaj časa v hudi stiski, saj zaposleni, ki pripravljajo več deset slovenskih revij, že več mesecev ne prejemajo plač in honorarjev. "Če greste v kateri koli kiosk, se vidi, da gre za praktično polovico slovenskega revialnega tiska, ki je v rokah enega človeka. Zelo neodgovornega," je poudarila Bašić Hrvatinova.

Ministrstvo se novega zakona ne misli lotevati, napoveduje pa tehnični zakon, ki ga mora zaradi usklajevanja z evropsko direktivo sprejeti v slabem mesecu dni. Sandra Bašić Hrvatin v zvezi s tem opozarja, da gre za zakon, ki bi moral biti sprejet že leta 2006, kar pomeni, da se z njim ne zamuja le nekaj mesecev, ampak veliko več časa.

Kaj so delali poslanci?
Po njenem mnenju težavo pri padcu zakona predstavljajo tudi poslanci, "ki so tam sedeli in naj bi zastopali nekakšno voljo ljudstva" in ki se "sploh niso vprašali o drugih točkah zakona, ki ljudem dejansko prinašajo neko varnost glede na to, kakšne medije bodo imeli in kakšne informacije bodo sprejemali".

Svet za medije bi lahko "popravili"
Po njenem mnenju je sporni svet za medije le "en sam majhen element", ki je sicer ponesrečen, a bi se ga dalo popraviti. Preostale točke, med katerimi je zelo pomembno prej omenjeno lastništvo medijev, poslancev niso zanimale.

Zakaj je tako? "Ker so interesi lastnikov očitno pomembnejši kot interesi ljudi in to so slovenski Murdochi in o tem je treba razpravljati," je dejala.

Popravili "popravek", prezrli preostalo?
Jernej Verbič z upravnega odbora društva novinarjev je izpostavil, da je društvo ves čas sodelovalo z minstrstvom pri pripravi predloga novega zakona in nato ugotovilo, da njihove pripombe niso upoštevane. Priznava, da so se stvari v primeru pravice do popravka stvari premaknile, saj je v zdaj veljavnem zakonu ta "brutalen", ker pravice do popravka ne omogoča ranljivim skupinam, ampak tistim, ki moč že imajo.

Društvo je upalo, da bo zakon prišel v drugo branje, kjer bi se napake odpravilo. "Upali smo, da se bo politika vendarle streznila, poslušala argumente stroke in popravila stvari, ki jih mora. Umaknila tudi sporen svet za medije, ki v tem občutljivem političnem času še ni primeren, tako kot je mišljen v zakonu, pa se to ni zgodilo," je dejal in dodal, da je škoda, da ministrstvo zdaj zavrača nadaljevanje pogovor o, po njegovih besedah, res strokovnem zakonu.