Predsednik sindikata kmetov Anton Medved je po sestanku z ministrico za kmetijstvo Matejo Čalušić povedal, da so podpisali tudi dogovor o nadaljnjem tvornem sodelovanju glede protestnih zahtev. "Kmetom dajemo zavezo, da jih bomo v nadaljnjih usklajevanjih tvorno in vztrajno zagovarjali," je dejal.

Predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič je pojasnil, da je bilo najbolj ključno pri dogovorih, da so se dogovorili z ministrstvom za naravne vire in prostor za protokol "okoli umeščanja vodne infrastrukture pri vodnih zadrževalnikih in pri drugi infrastrukturi, ki posega na kmetijsko zemljišče in da se seveda pri tem maksimalno ščitijo najboljša kmetijska zemljišča".

"To je zelo obširen dogovor z veliko točkami, ki zahteva celotno presojo vplivov na okolje do presoje, kaj to pomeni za vsako posamezno kmetijo, pridelke, zdravje ljudi, pa tudi zdravje živali na tem območju. Če se bo zgodil ta poseg na kmetijska zemljišča, se bo seveda individualno obravnavala vsaka kmetija in za vsako kmetijo bo narejen tudi sanacijski načrt," je pojasnil Žveglič in dodal, da so ključnega pomena tudi zaveze investitorjev do izplačila odškodnin na teh območjih, če bi se zgodile poplave.

Glede morebitnega izvzetja plačil za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost (OMD-plačila) iz obdavčitve je vlada obljubila "odprtje" zakona o dohodnini.

Žveglič je tudi poudaril, da ni bilo nobenega napredka pri pristojbinah za plačilo za vzdrževanje gozdnih cest. "To plačujejo samo lastniki gozdnih zemljišč in država v enem delu in drugem delu tudi lokalne skupnosti. Uporabljajo pa jih vsi, od turistov, drugih državljanov, rekreativcev," je dejal in dodal, da zadeva stoji že desetletje, potem ko je ustavno sodišče razveljavilo zakon o obdavčitvi nepremičnin, "vmes pa se je višina katastrskega dohodka na gozdove povečala za trikrat, prispevna stopnja pa je ostala na isti stopnji in te vsote so izredno, izredno visoke".

Odstrel volkov kot pri medvedih?

Glede odstrela zveri pa razmišljajo, da bi v Sloveniji začeli načrtovati populacijo volka na podoben način, kot to poteka pri medvedih.

Žveglič je po sestanku povedal, da je nemogoče, da bi problematiko zveri zmanjšali na tako drastičen način, kakor si ga želijo kmetje.

"Bistveno je, da ostaja še naprej pri medvedu t. i. imenovani kvotni odstrel in da poskušamo priti tudi pri volku do kvotnega odstrela. Ministrstvo je zagotovilo, da se bodo vloge za izredne odstrele, kjer bodo nastajali škodni primeri, pospešile, da ne bo trajalo več mesecev," je dejal.

"Vemo pa, da se volk po navadi v enem dnevu ali dveh vrne na ta škodni dogodek, ko bo počila puška, potem se bo tudi volk, kot zelo oportunistično živo bitje, začel tudi tega malo bati," je dodal.

Nekaterih stvari ni mogoče hitro rešiti

Časovnice za uresničitev zahtev ni, saj kot je dejal Žveglič, nekaterih stvari ni mogoče rešiti na hitro. "Če se to, kar smo danes v sporazumu podpisali in se dogovorili, ne bo udejanjilo, se bomo umaknili iz tega sporazuma in šli na štartno točko," je napovedal in dodal, da se je v vsakem primeru treba pogajati, čeprav so v nekaterih primerih ta pogajanja zelo počasna.

"Odkar imamo na položaju to kmetijsko ministrico, so se stvari v našem resorju pohitrile in kažejo na napredek, zato smo se tudi odločili, da torkov protest odpovemo in gremo v nadaljnja usklajevanja," je poudaril Žveglič.

Kot je pojasnil, je šest organizacij, ki se pogajajo z ministrstvom, na svojih organih dobilo soglasje za odpoved protestov, a to ne pomeni, da ne bo več prihajalo do samoorganiziranih protestov. "Pozivam pa kmete, da smo še naprej enotni, kolikor je to pač mogoče. Zagotavljam, da se vsi tukaj trdno borimo za pravice kmetov in za njihove zahteve," je poudaril in dodal, da bi ti protesti zmanjšali njihovo pogajalsko moč.

Čalušić: Kmetijske organizacije pripravljene na kompromise

Kmetijska ministrica Čalušić je po sestanku, po poročanju STA-ja, povedala, da se s podpisom sporazuma "naše delo ne le nadaljuje, ampak tudi začenja na drugačen način".

S predstavniki kmetov so po njenih besedah pri vseh točkah preverili, kaj je mogoče storiti v kratkem času, in se dogovorili, da bodo glede zahtevnejših področij nadaljevali pogajanja. "Skozi analizo, skozi vsebine, skozi konkretne zapise; da lahko imamo argumente, zakaj je potrebna sprememba," je povedala.

Kmetijske organizacije so po njenih besedah dokazale pripravljenost na plodno sodelovanje in sklepanje kompromisov. "Ponosna sem, da nam je uspelo skupaj zakorakati proti istim ciljem: pridelati na dostojen način varno hrano, umestiti čisto vsakega, ki je ključen v verigi preskrbe s hrano, ob tem pa tudi ustvariti medsebojno zaupanje in sodelovanje," je dejala.

Iz oddaje Tednik: