Predstavniki vlade so se srečali s predstavniki humanitarnih organizacij na temo nadaljnje pomoči ljudem po vodni ujmi. Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec je na novinarski konferenci po sestanku pojasnil, da so od humanitarnih organizacij želeli predvsem slišati, kje so največje težave na terenu.

Humanitarne organizacije so kot večjo težavo izpostavile stiske v starejši populaciji, pri ljudeh, starih 70 let in več, ki jim je premoženje odplavilo in niso več v letih, ko bi si človek lahko zamišljal ponoven začetek življenja, je navedel Mesec. Vlada bo temu namenila posebno pozornost, še posebej z vidika psihosocialne podpore in krizne nastanitve. Druga večja težava so vsi tisti, ki so ostali brez domov.

Humanitarne organizacije so od vlade želele slišati, kako si srednjeročno predstavlja upravljanje krize in kaj bo s poukom v poplavljenih krajih.

Sorodna novica Humanitarne organizacije do 28. avgusta zbirajo vloge za pomoč po ujmah

Mesec je navedel, da odziv poteka na treh časovnih ravneh. Prva je "gasilska akcija" oziroma odstranjevanje najvidnejših posledic, ljudje pa bodo od humanitarnih organizacij prejeli nekaj denarja kot najnujnejšo pomoč. Vlada je namreč Rdečemu križu in Karitasu namenila 11 milijonov evrov, organizaciji pa bosta glede na stopnjo škode na domovih delila sredstva do 3000 evrov. Edino navodilo vlade Rdečemu križu in Karitasu bilo, da naj ne bosta preveč restriktivna in naj sredstva pomoči potrebnim razdelita čim prej, je poudaril Mesec. Prizadeti lahko vloge za pomoč na Rdeči križ in Karitas oddajo do 28. avgusta. Pomoč bo prišla v različnih oblikah, od nakazil na bančni račun do nakupov opreme. Vladni denar je že na računih teh organizacij, je zatrdil minister. Več informacij na povezavi levo.

Drugi sklop pomoči bo prišel po 1. septembru, je nadaljeval Mesec. Takrat bo že sprejet in uveljavljen interventni zakon, ki bo omogočal podeljevanje izredne denarne pomoči v vrednosti sedemkratnika minimalnih življenjskih stroškov, in to v enkratnem znesku. Sredstva bodo široko dostopna in ne bodo namenjena zgolj prejemnikom socialnih transferjev, temveč vsem, ki so v poplavah utrpeli resno škodo. Za štiričlansko družino bo to naneslo več kot 11 tisoč evrov. Namen je, da se lahko postavijo na noge, je poudaril Mesec. To pomoč bodo razdeljevali centri za socialno delo. Podrobnosti kriterijev niso znane.

Po pojasnilih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gre za dvig cenzusa izredne denarne socialne pomoči. Posameznik lahko namreč zdaj petkrat na leto prejme pomoč v višini minimalnih življenjskih stroškov, prizadeti v poplavah pa bodo lahko zdaj dobili sedemkratnik v enkratnem znesku. Točne zneske oz. sheme pomoči bodo posredovali v torek. Prav tako se v torek sestane tudi vlada, ki bo nadaljevala razpravo o ukrepih, ki jih bodo vključili v interventni zakon.

Tretji sklop pa bo prišel s sprejetjem sanacijskega zakona, kar se bo po ministrovih besedah zgodilo v prihodnjih mesecih. Obseg pomoči v tem sklopu bo odvisen od denarja, ki se bo natekel v namenski sklad, imenovan Sklad za obnovo Slovenije (SOS). Vanj se bodo zbirala sredstva iz donacij, evropska in državna sredstva. Sanacijski zakon sam bo srednjeročen in bo zajel vse vidike sanacije posledic.

Sorodna novica Zaposlenim na prizadetih območjih bodo izplačali od 2500 do 10.000 evrov solidarnostne pomoči

Kako pa vlada pomaga gospodarstvu na prizadetih območij? Mesec je naštel ukrepe: čakanje na delo in višja sila. V obeh primerih zaposleni dobijo 80 odstotkov plače, 80 odstotkov tega zneska pokrije država. V novem interventnem zakonu je tudi določilo, da bodo tisti, ki so pomagali pri čiščenju podjetij v avgustu, prejeli polno plačo, 80 odstotkov tega zneska bo krila država. A največja težava ni, kako ta podjetja sanirati, pomembnejše je vprašanje, kako ta podjetja čim prej vrniti v obratovanje, da ne izpadejo iz dobavnih verig, je poudaril minister. Navedel je, da se vlada s tem intenzivno ukvarja in da je v stiku tako s prizadetimi podjetji kot zbornicami.

Mesec se je zahvalil vsem humanitarnim organizacijam in prostovoljcem za dozdajšnjo solidarnost. Je pa poudaril, da prostovoljstvo te dni nekoliko usiha, in spomnil, da bo sanacija trajala še mesece, če ne celo leta. Pozval je k nadaljnji medsebojni pomoči.

Humanitarka: Bili smo polni idej

"Na samem pogovoru je bilo dobro vzdušje, bili smo polni idej, kaj je treba še narediti, kaj bi lahko izboljšali. Najpomembneje se mi zdi, da smo se dogovorili in da nam je vsem razumljivo to, da se pomoč, ki jo delimo v materialni in finančni obliki, ne izključuje s pomočjo, ki jo bodo ljudje dobili pri Rdečem križu in Karitasu," je na novinarski konferenci po sestanku s premierjem povedala Breda Krašna (Zveza prijateljev mladine Slovenije).

"To je pomembno, da lahko delamo naprej, hitro pomagamo ljudem, približuje se 1. september, otroci bodo šli v šolo, pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti na starostnike," je sklenila Krašna.

Milijoni evrov pomoči

Humanitarne organizacije so ob nedavni ujmi s poplavami in plazovi, ki naj bi po nekaterih ocenah prizadeli od 10.000 do 15.000 gospodinjstev, odigrale bistveno vlogo pri zagotavljanju pomoči. Nekatere so zagotavljale osnovne življenjske potrebščine in opremo, potrebno za intervencijska dela, nekatere še vedno zbirajo tudi finančna sredstva za pomoč prizadetim v ujmi. Otrokom s poplavljenih območij in otrokom prostovoljcev, ki so pomagali pri odpravi posledic, so ponudile brezplačna letovanja.

Po katastrofalnih posledicah ujme je vlada Rdečemu križu in Karitasu za pomoč prebivalcem na prizadetih območjih namenila po pet milijonov evrov pomoči. Še pred tem je vlada 1,1 milijona evrov sklenila nameniti pomoči prizadetim v neurjih med 12. julijem in 2. avgustom. Predstavniki teh dveh organizacij, občin in uprave za zaščito in reševanje so se sicer dogovorili, da bodo za razdeljevanje pomoči oblikovali enotna merila in s tem preprečili podvajanja pri razdeljevanju pomoči. Rdeči križ in Karitas prošnje za pomoč prizadetim v poplavah in neurjih zbirata do 28. avgusta.

Potrjevanje vladnega interventnega zakona

Vlada je prve interventne ukrepe za pomoč po zadnji ujmi združila v noveli zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč, ki je ob soglasni podpori DZ-ja že začel veljati. Ta teden pa naj bi na vladi oblikovali, potrdili in po nujnem postopku poslali v DZ tudi predlog posebnega interventnega zakona.

V naboru predvidenih ukrepov, ki so jih pretekli teden opredelile vlada in parlamentarne stranke, so med drugim pospešitev pridobivanja dovoljenj za rekonstrukcije, izredna solidarnostna pomoč, moratorij za posojila oziroma subvencioniranje obresti posojil pri nakupu novih strojev in opreme, izdaja državnih obveznic in solidarnostne delovne sobote.

Po napovedih podpredsednice vlade Tanje Fajon naj bi se vlada ta teden srečala tudi s predstavniki bank in zavarovalnic. Želijo namreč čim prej sestaviti finančno konstrukcijo sanacije po poplavah.