Zato je nujna uveljavitev novele, ki del izvajanja zakona odlaga za eno leto, da bi pripravili ustrezne rešitve, v tem času pa nihče ne bi bil prikrajšan za obstoječe pravice.

Vladna novela, sprejeta julija letos, je namreč ogrožena zaradi referenduma, zahtevo za razpis katerega je vložil SDS. Če bo vladna novela na referendumu zavrnjena, se bo del določb iz zakona o dolgotrajni oskrbi tako začel izvajati s 1. januarjem 2023.

A kot opozarjajo na pristojnih ministrstvih za zdravje in delo, bo zaradi pomanjkljivosti zakona pri njegovi implementaciji ogromno težav. Kot je v današnji izjavi za medije poudaril minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec, se med drugim odpirajo vprašanja na področju kadrov in pomanjkljivo opredeljenega nabora storitev.

"Namesto da bi ta sistem dograjevali s pomočjo na domu, zakon prejšnje vlade radikalno poseže v domove za starejše, jih poskuša prekategorizirati, jim daje neobstoječe vire financiranja, recimo demografski sklad, ki sploh ne obstaja, ter določa cene, pod katerimi ne morejo izvajati svojih storitev in se bodo zato znašli v finančnih težavah," je še dodal.

Zakon ob tem v središče sistema postavlja Zavod za zdravstveno zavarovanja Slovenije (ZZZS), ki naj bi prevzel vlogo ocenjevalca upravičencev do dolgotrajne oskrbe in izdajal odločbe, na podlagi katerih so uporabniki upravičeni do določene kategorije oskrbe. Kaj bi se zgodilo v situaciji, ko bi se stanje upravičencu zelo poslabšalo in bi na primer zaradi nepokretnosti potreboval dodatno nego, ni jasno.

Prav tako naj bi ZZZS upravičenost do dolgotrajne oskrbe presojal pri približno 2000 uporabnikih drugih socialnovarstvenih zavodov, na primer centrih za usposabljanje, delo in varstvo, kar je do zdaj delal zdravniški izvedenski organ. Na ministrstvih se jim to ne zdi ustrezna rešitev.

ZZZS, ki na to tudi sam glasno opozarja, njihove težave pa je danes znova poudaril Mesec, poleg tega še nima dovolj "kadrovskih ali organizacijskih kompetenc, da bi to z januarjem lahko izvedel".

Na ministrstvih ob tem ocenjujejo, da je sistem institucionalne dolgotrajne oskrbe, v katerega je vključenih približno 22.000 upravičencev in nekaj več kot 100 domov za starejše, pa tudi drugi socialnovarstveni zavodi, v dobršnem delu deluje dobro. Sistemski posegi, kot jih predvideva zakon o dolgotrajni oskrbi, pa bi po ministrovih besedah predstavljali "resen pretres".

Ob tem poudarjajo, da bi se že pridobljene pravice dolgotrajne oskrbe z uveljavitvijo novele še naprej izvajale po veljavni zakonodaji, na primer po zakonu o institucionalnem varstvu.

Na ministrstvih za zdravje in delo pripravljajo tudi rešitve, ki bodo predvidoma šle v smeri preureditve sistema osebne asistence, ki jo želijo umestiti v sistem dolgotrajne oskrbe.

Če vladna novela na referendumu pade, pa bo ureditev s 1. januarjem po Meščevih besedah pomenila, da "čez trenutni sistem dolgotrajne oskrbe pač vržemo neko pregrinjalo, ki bo sistem eno leto uničevalo, mi kot vlada pa se bomo znašli v položaju, da eno leto ne bomo smeli posegati v to ureditev". Namesto da bi sistem dograjevali, bomo eno leto "poskušali samo preprečevati propad trenutnega sistema in zagotavljati, da 22.000 oskrbovancev ne bo izgubljajo pravic", je dodal.

Mesec zato državljane poziva, da na referendumu, ki bo 27. novembra, podprejo novelo zakona o dolgotrajni oskrbi. "Glas za je glas za dolgotrajno oskrbo, za pomoč na domu in glas za to, da poskrbimo za naše starejše," je dejal.