Italijanski predsednik je v svojem govoru poudaril, da so bili tisoči Italijanov na vzhodni meji po 8. septembru 1943 žrtve sovraštva in maščevanja. Fojbe, v katere so bili vrženi, pa je označil za etnično čiščenje.

Mesić je sicer v pogovoru za hrvaški radio dejal, da bi bilo dobro, da se Slovenija na besede Napolitana odzove, saj je šlo pri povojnih pobojih za maščevanje za zločine, ki so jih Italijani pred tem storili na območju Slovenije, Hrvaške, BiH-a in Črne Gore. "Če govorimo o zločinih, je potrebno govoriti o vseh zločinih," je še dodal hrvaški predsednik.

Mesić: Napolitano nadaljuje z lanskimi izrazi
Kot so še zapisali v Mesićevem uradu, je "potrditev izrazov in kvalifikacij, ki jih je italijanski predsednik uporabil lani, v neskladju ne le z vzdušjem na srečanju obeh predsednikov v Brnu, ampak tudi z idejo mirne, združene in dinamične Evrope, na katero se predsednik Napolitano sklicuje". Kot so še dodali, sporočilu, s katerim se je Mesić že lani odzval na izjave italijanskega predsednika, ni potrebno niti dodati niti odvzeti nobene besede.

Zaradi Napolitanovih besed ob lanskem dnevu spomina na povojne poboje in odhod Italijanov z ozemelj, ki so po drugi svetovni vojni pripadla Jugoslaviji, se je med hrvaškim in italijanskim predsednikom vnel oster besedni boj. Napolitano je v svojem lanskem govoru v zvezi s povojnimi poboji med drugim govoril o "slovanskem ekspanzionizmu", "barbarstvu" slovanskih sosedov ter "pohodu sovraštva" in "krvoločnega besa". Mesić je takrat odgovoril, da v teh izjavah "ni mogoče spregledati sledi odprtega rasizma, zgodovinskega revizionizma in političnega revanšizma".