Novela zakona tako zdaj prinaša več sprememb, tudi nove pogoje za imenovanje veleposlanikov. To lahko postanejo uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve, mogoče pa so tudi izjeme pri zaposlovanju pogodbenih diplomatov. Zunanjemu ministru je namreč omogočeno, da predlaga imenovanje do 10 odstotkov veleposlanikov po svoji izbiri.

Po mnenju ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja je novela namenjena zlasti graditvi profesionalne diplomacije in približanju ureditve primerljivim državam, imenovanje nekariernih veleposlanikov pa je, poudarja, zgolj možnost, za katero upa, da bo čim manj uporabljana. Odločitev podpira tudi premier Pahor, ki je poudaril, da smo imeli tudi že sijajne nekarierne diplomate, zato ne vidi razloga, da država ne bi mogla imenovati nekega kandidata za veleposlanika, za katerega se odločijo tako minister kot vlada in predsednik republike.

Strožji pogoji za nekarierne diplomate
Za imenovanje nekariernih diplomatov so sicer uvedeni podobno strogi pogoji kot za karierne diplomate. Imeti bodo morali 14 let delovnih izkušenj in vsaj tri leta vodstvenih izkušenj, medtem ko bodo morali imeti poklicni diplomati pred imenovanjem na veleposlaniško mesto tudi najmanj tri leta izkušenj na diplomatskem mestu v tujini. Poleg tega pa se uvaja tudi strokovni svet, ki bo po Žbogarjevih besedah "nekakšen kadrovsko-akreditacijski svet za diplomacijo."

Zakon podrobneje opredeljuje še postopek imenovanja veleposlanikov, tako vrstni red kot vlogo posameznih institucij, a je to po Žbogarjevih besedah le uzakonjenje tistega, kar je veljalo v praksi. Poleg tega novela opredeljuje še fleksibilnost pri pošiljanju diplomatov v tujino in spreminja postopke odpoklica. Trenutno so prosta štiri diplomatska mesta, za katera so znotraj ministrstva že prejeli več prijav.

Dozdajšnjo ureditev predlagal Zares
Dozdajšnjo ureditev je pred letom predlagal Zares. Zakon o zunanjih zadevah so prenovili leta 2008, načelo poklicne diplomacije pa je bilo uvedeno na pobudo tedaj še opozicijske poslanske skupine stranke Zares. Zakon je državni zbor sprejel soglasno. Zdaj se je koalicija odločila spremeniti določila, saj so se ob zamenjavi vlade po državnozborskih volitvah lansko jesen pojavili zapleti glede imenovanja veleposlanikov.

Ker je prenovljeni zakon uvedel zaprt sistem imenovanja veleposlanikov, ki so lahko izbrani zgolj izmed poklicnih diplomatov, in zaostril pogoje, da bi preprečil politična imenovanja na veleposlaniška mesta, tudi prejšnji zunanji minister Dimitrij Rupel formalno ni izpolnjeval pogojev za imenovanje na veleposlaniški položaj. Predsednik Danilo Türk ga zato ni želel potrditi, ob tem pa je med drugim izjavil, da Ruplu ne zaupa.

Sistem je preveč tog
Sprememba zakona o zunanjih zadevah je bila nato ena glavnih zadev, ki jo je napovedovala zdajšnja vladna koalicija ob začetku mandata lani. Pojavila so se namreč razmišljanja, da je sistem preveč tog in Slovenija premajhna, da bi omejevala delovanje v diplomaciji strokovnjakom z izkušnjami na področju zunanje politike ali mednarodnih odnosov, ki sicer niso karierni diplomati.

V diplomatskih vrstah mnenja različna
Tega pa ne podpirajo v sindikatu diplomatov, saj so prepričani, da bodo znova omogočena politična imenovanja veleposlanikov. Kot pravijo, tudi v vojski nekdo kar takoj ne postane general. Žbogar tukaj pojasnjuje, da je zakon pravzaprav nadgradnja diplomatskega poklica, in še enkrat poudarja, da je to zgolj možnost.

Po drugi strani pa v Društvu za mednarodno pravo, ki je sodelovalo pri pripravi novele zakona, menijo, da bi moral biti sistem še bolj odprt, da je kvota "političnih" veleposlanikov - 10 odstotkov dejansko pomeni okoli pet veleposlanikov - še premajhna in da je zdaj v bistvu že zapolnjena, minister pa, da jo bo lahko izkoriščal šele čez dve ali tri leta. Tudi v tem društvu pa se strinjajo, da je za položaj veleposlanika treba imeti določene odlike in izkušnje.

Zunanji minister ob tem poudarja, da dozdajšnji zaprt sistem ne pomeni nujno nepolitičnega sistema, saj lahko diplomate napeljuje, da za imenovanje na veleposlaniško mesto iščejo politično podporo. "Kot ministru mi bo lažje, če bom imel neko kvoto za strokovne veleposlanike, ki pridejo od zunaj," dodaja.

Kaj še prinaša novela zakona?
S predlaganimi spremembami zakona bodo poleg tega med drugim uvedli novi mesti na ministrstvu - mesti generalnega direktorja in političnega direktorja. Prvi naj bi vodil strokovno delo na vsebinsko zaokroženem delovnem področju na ministrstvu, drugi pa bo usklajeval dela, povezana s področjem skupne zunanje in varnostne politike EU-ja, ter skupne varnostne in obrambne politike. Uvaja se diplomatski nadzornik, ki naj bi skrbel za urejeno, učinkovito in gospodarno delovanje diplomatskih predstavništev. Na vladi so razpravljali še o šrijenju predstavništev, veleposlaništvo v albanskem glavnem mestu Tirani bo zaživelo v začetku prihodnjega leta.