"Kljub temu, da jih je večina odgovorila, da se v šoli sicer počutijo dobro in sprejeti, je kar nekaj otrok in tudi staršev odgovorilo, da se v šoli ne počutijo dobro, čemur botruje predvsem nesprejemanje s strani vrstnikov večinskega prebivalstva. Nekateri so izpostavili, da so sošolci do njih nesramni, jih zmerjajo na podlagi njihove etnične pripadnosti in da zaradi tega posledično šole ne obiskujejo radi," je za Radio Slovenija povedala Laura Kovač.

Ena od ugotovitev magistrskega dela opisuje tudi to, da se še vedno dogaja, da učitelji znižujejo standarde ocenjevanja za romske učence. To pomeni, da vnaprej pripravijo vprašalnike, po katerih lahko učenci pridobijo največ zadostno pozitivno oceno. Na to so pri raziskavi opozorile predvsem matere otrok, ki dejanje opisujejo kot diskriminacijo s strani učiteljev. Skozi raziskavo je bilo mogoče razbrati tudi pojav medvrstniškega nasilja.

"Šola bi morala biti institucija, kjer se otrok počuti varno."

Raziskovanja tematike se je odločila posledično tudi zaradi narave svojega dela na lendavski ljudski univerzi, predvsem pa zaradi tega, ker je tudi sama pripadnica romske skupnosti.

"Čeprav sama v času izobraževanja nisem doživela nekih oblik diskriminacije, sem bilo toliko bolj presenečena, ko so mi naši najmlajši, s katerimi tudi delam, zaupali, da jih v šoli še vedno zmerjajo in žalijo. Raziskave sem se lotila zelo optimistično, zato so me izjave otrok in njihovih staršev toliko bolj presenetile. Menim, da se o počutju vseh otrok, ne samo romskih, premalo pogovarjamo. Kot pedagoginja vztrajam pri tem, da bi šola morala biti institucija, v kateri se otrok počuti varno," poudarja Laura Kovač.

Počutje romskih učencev v šolah je samo eden od dejavnikov, ki vpliva na otrokov razvoj. Laura Kovač še dodaja, da ob vsem tem ne smemo pozabiti, še manj zanemarjati dejstva, v kakšnem okolju živijo ti otroci, da jih večina prihaja iz socialno ekonomskih šibkih družin in da sta, tudi v Sloveniji, v porastu še diskriminacija in rasizem.

Laura Kovač se v drugi magistrski nalogi ukvarja z getoizacijo romskih naselij

Miklošičevo priznanje Lauri predstavlja osebno potrditev, zaveda pa se, da je to tudi na neki način potrditev za celotno skupnost, saj tako predstavlja še enega od dobrih primerov, da se tudi Romi lahko izobrazijo in zasedejo dobra delovna mesta. Jeseni jo čaka še en prelomni mejnik, saj je Laura poleg pedagogike vpisala še študij sociologije. V magistrskem delu iz področja sociologije raziskuje getoizacijo romskih naselij v Sloveniji.

"So pa izsledki raziskave s področja pedagogike podprli še domnevo, zakaj se otroci bolje počutijo v domačem naselju kot v šoli, saj se v popoldanskem prostem času ne družijo z otroki večinskega prebivalstva," dodaja Laura Kovač.

Celotnemu pogovoru z Lauro Kovač lahko prisluhnete v radijski oddaji Naše poti (s klikom na povezavo) ter v televizijski oddaji Kaj govoriš na 1. programu televizije Slovenija, 18.6. ob 12.35.