"S tem se želimo pridružiti tistim opozorilom, da odločitve institucij Evropske unije, niso prave. Peljejo v revščino, kaznujejo tiste, ki za krizo, tudi v Grčiji, niso prav nič krivi," je ob manifestaciji, ki se je je udeležilo okoli 20 članov ZSSS-ja, opozoril predsednik Zveze Dušan Semolič.

Denar naj ostane doma
Na vprašanje, ali bi morala Slovenija prenehati prispevati v sklad za reševanje Grčije, glede na to, da meni, da se ta denar steka nazaj v Nemčijo in Francijo, je Semolič odgovoril, da je v tem trenutku, ko politiki pritiskajo na nas, da se varčuje, odgovor ne. "V Grčiji lahko delavci dobijo sredstva kot v drugih državah - z delom. Treba je ustvarjati delovna mesta," je poudaril Semolič.

Prepričan je, da pot zniževanja delavskih pravic, zniževanja pokojnin, zniževanja nekaterih klasičnih delavskih pravic, ni pravi odgovor na krizo, ki pretresa Grčijo in EU. To je sicer pot, ki grozi tudi nekaterim drugim evropskim državam, njihovim delavcem.

"Slabe odločitve mednarodnih institucij"
Izpostavil je, da so protesti v zadnjem času opozorilo tistim, ki vodijo Evropsko centralno banko, Mednarodni denarni sklad, Evropsko komisijo, da so njihove odločitve slabe, da ne bodo pripeljale držav iz krize. "Tisto, kar potrebujejo tudi grški delavci, so nova delovna mesta. Grčija potrebuje gospodarsko rast, socialne pravice. Tisto, kar je narobe v EU-ju, je, da vidijo v standardu delavcev, njihovih socialnih pravicah grožnjo gospodarskega razvoja," je opozoril Semolič.

Ob tem je dodal, da nihče pri spremembah v Grčiji, ne postavlja pogoja, kako znižati vojaški proračun, ki da je dokazljivo največji v Evropi.

"Sporočiti želijo, da živimo predobro"
Semolič meni, da so se politiki ob začetku pošiljanja pomoči Grčiji najprej trudili pokazati, da so v tej državi lenobe, da imajo delavci preveč pravic, da živijo predobro. "To je standarden pristop velikih evropskih institucij. Tako je tudi v Sloveniji. Tu zahtevajo, da začnemo plačevati šolnine, znižanje odpravnin, lažje odpuščanje ... Ker želijo sporočiti, da živimo predobro," je dejal.

Temeljni konflikt v prerazporejanju kapitala
Grčijo so v krizo pripeljale tudi špekulacije bonitetnih hiš, ki pa ostajajo nedotakljive. V krizo so to državo pripeljale tudi francoske in nemške banke s špekulativnimi nakupi grških obveznic, je kritičen Semolič. Prepričan pa je tudi, da je temeljni konflikt v prerazporejanju kapitala, ki je šel vedno v smeri kapitala in ne dela. "Ta premik je v Evropi, na globalni ravni, potreben," je še dejal.