Bi bilo denar bolje porabiti za kaj drugega? Zakon o poplačilu premoženjske škode iz druge svetovne vojne, ki ga je pretekli teden predstavil minister za pravosodje Lovro Šturm, bo med drugim tema današnjega Studia City. Gosta bosta vodji poslanskih skupin NSi-ja Jožef Horvat in Zaresa Matej Lahovnik.

Lahovnik: Absurdno, da bo povrnjena tudi škoda, ki je nastala v narodnoosvobodilnem boju
Matej Lahovnik je dejal: "Glede na to, da so javnofinančna sredstva omejena, menim, da obstaja cela vrsta področji, za katera bi lahko bolje porabili denar. Od zdravstva, izgradnje neprofitnih stanovanj, spodbujanja tehnološkega razvoja in znanosti, do alternativne politike zaposlovanja. Ni problem v tem, da ne bi vedeli, kako zapraviti denar, problem je v tem, da obstaja cela vrsta drugih prioritet."

Dodal je, da je bilo v Sloveniji med vojnami, vse od turških vpadov naprej, narejene precej škode, zato meni, da današnji rod ni dolžan plačevati škode, ki jo je pred 60 leti povzročil nemški, italijanski ali kak drug okupator. Naj tisti, ki ima kakšne odškodninske zahtevke, povrnitev škode zahteva od tistega, ki jo je povzročil. Najbolj absurdno pa je, da bo v skladu z zakonom povrnjena tudi škoda, ki je nastava v narodnoosvobodilnem boju, na primer, če so partizani porušili kak hlev, je zaključil.

Horvat: To je moralna obveznost države
Jožef Horvat pa je dejal, da gre za moralno obveznost države, da to materialno škodo poravna. Čeprav je Nemčija po drugi svetovni vojni škodo nekdanjemu SFRJ-ju povrnila, fizične osebe te škode niso dobile povrnjene, SFRJ naj bi se pogodil tudi za neke kredite, tako da škoda ni bila povrnjena v tolikšni meri, kot je bila ocenjena. Strinja se z očitki, da bi 600 milijonov evrov lahko porabili za kaj drugega, a dodaja, da je tistim, ki "nismo utrpeli te materialne škode malo mar za tiste, ki so jo."

Pri tem je Horvat opozoril, da zakon še nima dokončne vsebine in se o podpori v stranki še niso odločili. Ključno je namreč vprašanje, kako bodo izplačane škode knjižene. Če bo to strošek enega bilančnega leta, potem lahko to zelo ogrozi finančno situacijo, bolje bi bilo, če bi se strošek razvlekel na več let. Kljub temu Horvat verjame, da za poplačilo škode ne bodo zaprosili vsi od 150.000 predvidenih upravičencev.