Prva naloga je po njenem mnenju zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti zdravstvenega sistema, saj se nadpovprečno hitro staramo kot narod. To je tudi ključni izziv, ker se vzporedno s tem veča število kroničnih bolezni, je povedala. Obenem pa se zaveda, da bo treba ohraniti javno zdravstvo.

.
Zmanjšuje se tudi dotok denarja v zdravstvo zaradi manjšega števila zaposlenih in državnega varčevanja. Pred krizo smo tako za zdravstvo namenili 12 odstotkov BDP-ja, zdaj za ta sistem namenjamo 8,6 odstotka BDP-ja, dejala. Napovedala je, da bo zavod za zdravstveno zavarovanje letos posloval brez prenosa obveznosti v prihodnje leto, se pravi bo bilanca izravnana.

Prav tako želi preprečiti neenakost pri dostopu do zdravstvenih storitev, saj se kriza še ni končala. Za dosego tega cilja vidi več načinov, tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani. Eden izmed njih je povečana odgovornost posameznika, da živi zdravo življenje, je prepričana. Zato namerava krepiti primarno raven zdravstvene oskrbe.
Zagotoviti pa bo treba tudi nove vire, saj Slovenija za zdravstvo namenja okoli 2.400 dolarjev letno na prebivalca, medtem ko države s primerljivo kupno močjo za to namenjajo več kot 3.000 dolarjev, je pojasnila.
Manj dobaviteljev, več racionalizacije
Ne bo šlo tudi brez večjega variabilnega dela plače zaposlenih v zdravstvu, ki naj bi bil vezan na zadovoljstvo bolnikov. Kot zelo pomembno vidi tudi izločanje posrednikov iz dobaviteljske verige zdravstvenemu sistemu, kjer se po njenih besedah izgubi okoli 25 odstotkov zbranega denarja.

Racionalizacija zdravstvene mreže po njenih besedah ne pomeni ukinjanja, temveč razumnejše delovanje (npr. skupne nabave, prilagoditev obsega programov). Želi si tudi boljšega upravljanja zdravstvenih zavodov, kar bi najprej poskušala doseči z večjo stopnjo samostojnosti in odgovornosti ter imenovanjem kompetentnih ljudi z menedžerskimi izkušnjami. Zavod za zdravstveno zavarovanje pa bi moral postati dejaven kupec, saj je tisti, ki zastopa prebivalstvo.

Potrebni merljivi cilji
V nadaljevanju je izpostavila, da bo potrebna nova strategija zdravstvenega sistema, saj je upravljanje nespremenjeno že 25 let, hkrati pa bo treba vzpostaviti merljive strateške cilje. Povečati bo treba tudi odgovornost svetov zavodov, direktorjev in uprav bolnišnic.
V povezavi z dopolnilnim zavarovanjem je napovedala njegovo ukinitev, ki se bo nadomestilo z dajatvijo, zavarovalnicam pa bodo ponudili zakonsko osnovo za resnična prostovoljna zavarovanja, npr. za dolgotrajno oskrbo. Višine dajatve ni omenila.
Sama se zavzema za univerzalno košarico pravic, ki pa bi jo bilo vseeno treba prevetriti. Nujne se ji zdijo spremembe plačevanja zdravstvenih storitev, saj država UKC-jema trenutno za nekatere istovrstne storitve plačuje precej več denarja kot splošnim bolnišnicam.