26. marca 1511 naj bi najhujši potres v zgodovini Slovenije prizadel Idrijo z okolico. Za drugi najhujši potres do zdaj pa velja katastrofalni potres v Ljubljani, ki je mesto prizadel na velikonočno nedeljo, 14. aprila 1895.

Ta potres je Ljubljano prvič stresel ob 23.16, sledilo pa mu je več močnih in šibkih sunkov. Žarišče potresa je bilo v globini 16 kilometrov, magnituda pa je bila 6,1. Potresni sunek je zajel veliko območje s polmerom približno 350 kilometrov, čutili pa so ga tudi prebivalci Dunaja in Splita ter v italijanskih mestih Assisi, Firence in Alessandria.

Vsega skupaj naj bi mesto v enem dnevu streslo več kot 100 popotresnih sunkov. Ko so se tla prvič zatresla, je večina Ljubljančanov spala. Kmalu pa so zaradi tresenja tal postali prestrašeni in v strahu so začeli zapuščati svoje domove. Potresni sunki so se vrstili do jutra, a niso bili več tako močni kot prvi.

Potres poškodoval 10 odstotkov hiš
V Ljubljani in njeni okolici je umrlo sedem ljudi, poškodovanih pa je bilo 10 odstotkov hiš. Najbolj so bile poškodovane hiše na tedanji Špitalski (zdaj Stritarjevi) ulici, Čopovi, Židovski in Trubarjevi ulici ter na Levstikovem trgu. Po potresu so v mestu zaprli vse šole in ustavili dela v nekaterih tovarnah. Nekaj dni po potresu so v Ljubljano prispele vojaške enote, ki so začele graditi zasilna prebivališča za brezdomce. Takoj po potresu je veliko meščanov Ljubljano zapustilo in se zateklo k sorodnikom na deželo, drugi pa so se naselili v zasilnih barakah. Tudi pomanjkanje hrane je bilo občutno, zato so organizirali zasilne kuhinje, v katerih so zastonj ali pa za nizko ceno razdelili nekaj tisoč toplih obrokov na dan.

Po potresu so Ljubljano začeli obnavljati, zelo pa se je razširila, še najbolj proti severu. Do leta 1910 je v mestu zraslo skoraj 500 novih stavb, veliko so jih tudi popravili in dozidali.

Sedem potresno nevarnih območij
Slovenija je razdeljena na sedem seizmogenih ombočij: območje Čičarije, goriško-javorniško območje, gorenjsko-ljubljansko območje, dolenjsko-notranjsko-belokranjsko območje, Karavanke-Kozjansko, koroško-haloško območje in štajersko-goriško območje. Najdejavnejši seizmogeni območji sta gorenjsko-ljubljansko in dolenjsko-notranjsko-belokranjsko območje. Izmed slovenskih mest so potresno najbolj ogrožena Idrija, Ljubljana, Krško, Brežice, Tolmin, Ilirska Bistrica in Litija.

Potresov ni mogoče napovedati
Z današnjim znanjem potresov ni mogoče napovedovati, še posebej pa ni mogoče napovedati točnega datuma, ure in lokacije nastanka potresa. Napovedovanje potresov tudi ni smotrno, saj bi ob napovedi lahko prišlo do panike med ljudmi, ki bi povzročila večjo škodo kot sam potres. Najboljša zaščita pred potresom je varna gradnja objektov.

Vsak dan Zemljo strese več tisoč potresov
Vsak dan Zemljo strese okoli 1.000 potresov, ki imajo magnitudo med 1 in 2. Vsak dan Zemljo strese okoli 9.000 potresov, ki imajo magnitudo manjšo od tri. Povprečno ima v enem letu en potres magnitudo 8; deset potresov ima magnitudo med 7 in 7.9; 120 potresov ima magnitudo med 6 in 6.9; 800 potresov ima magnitudo med 5 in 5.9; 6.200 potresov ima magnitudo med 4 in 4.9; okoli 49.000 potresov pa ima magnitudo med 3 in 3.9. Šibki potresi nastanejo na globini od 0 do 10 kilometrov, močnejši potresi pa v globini od 10 do 15 kilometrov pod površjem Zemlje.