19. decembra so tako te države sprožile val priznanj mlade države v mednarodni skupnosti. Priznanje Nemčije in Švedske je sicer začelo veljati 15. januarja 1992, ko je Slovenijo priznala celotna takratna Evropska skupnost.

Sledila so še številna druga priznanja
Potezi Evropske skupnosti, predhodnice današnje Evropske unije, so sledila številna druga priznanja. Najprej so se odzvale države v Evropi, nato pa še drugod po svetu.

Slovenija je bila dokončno v mednarodno skupnost sprejeta 22. maja 1992, ko je postala 176. članica Združenih narodov.

Prvi čezmorski državi Kanada in Avstralija
Slovenijo so nekatere evropske države priznale že pred tem. Hrvaška, ki je bila osamosvojena na isti dan kot Slovenija, je to storila 26. junija 1991. V drugi polovici leta so jo priznale še nekatere na novo osamosvojene države, nastale na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze.

Pred Evropsko skupnostjo sta Slovenijo priznala tudi Vatikan in San Marino, in sicer 13. oziroma 14. januarja 1992. Kanada in Avstralija pa sta bili prvi čezmorski državi, ki sta naredili ta korak. Slovenijo sta priznali 15. in 16. januarja. Rusija je Slovenijo priznala 14. februarja, šele 7. aprila 1992 je sledilo priznanje ZDA, ki so bile sprva do slovenske osamosvojitve zelo zadržane.

Türk opozarja na potrebo po krepitvi vrednot obrambe
Predsednik republike Danilo Türk se je sešel s koordinacijo veteranskih in domoljubnih organizacij, katerih delo je letos minilo v znamenju 20. obletnice osamosvojitve Slovenije. V tem času je nastala pomembna literatura pričevanj in zgodovinopisja na tem področju, meni Türk, ki pa opozarja na potrebo po krepitvi vrednot obrambe.

Obdobje osamosvajanja Slovenije je po mnenju predsednika države zdaj osvetljeno veliko podrobneje in celoviteje kot doslej. "Veteranskim organizacijam, ki so prispevale k temu dosežku, moramo biti hvaležni," je dejal Türk.

"V iztekajočem se letu smo krepili tudi dejavnosti za krepitev domoljubja in druge cilje v tem sklopu," je povedal Türk, ki posebej poudarja potrebo, da bi tudi koncept obrambnih sil razvijali na način, ki bi čim bolj poudaril funkcijo obrambnih sil pri zaščiti slovenskega ozemlja. Ugotavlja, da "slednje sicer ni ogroženo, vendar je vrednota obrambe pomembna vrednota, ki jo moramo gojiti bolj sistematično kot doslej".