Poleg Iva Štandekerja, ki je iz Sarajeva poročal za Mladino, je bila v napadu ranjena tudi ameriška fotoreporterka Jana Schneider, s katero sta pred tem več mesecev potovala po različnih delih Bosne in Hercegovine, v kateri je pred 30 leti divjala vojna. Mirjana Babić, ki je s svojim vozilom poskušala rešiti ranjena novinarja, je takrat za STA povedala, da ju je želela odpeljati v mestno bolnišnico, a so jo Srbi ustavili na prvi barikadi.

Vse tri so pod prisilo odpeljali najprej na Ilidžo, nato pa v kakih deset kilometrov oddaljeni planinski dom, kjer so imeli po navedbah Babićeve sprejemni center. Babićevo so nato izpustili, agonija ranjenih novinarjev pa se je po več urah poskusa prevoza v klinični center v Sarajevu končala s Štandekerjevo smrtjo.

Schneiderjeva, ki je v napadu skoraj izgubila nogo, je pozneje povedala, da sta na usodni dan s Štandekerjem skušala priti do točke, od koder bi lahko fotografirala vzpetino Mojmilo, kjer naj bi bili utaborjeni srbski vojaki.

Ljubitelj stripov, vojni poročevalec in prevajalec strokovnih del

Ivo Štandeker se je rodil 22. avgusta 1961 v Pesnici pri Mariboru. Za revijo Mladina je začel delati leta 1987. Najprej je pisal članke o stripovski kulturi, štiri leta je bil urednik Zadnje strani, najbolj odmevne časopisne rubrike osemdesetih let, in pozneje urednik mednarodne priloge World Media.

Leta 1992 je posmrtno prejel častni znak svobode za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije. Leta 2011 so na kraju, kjer ga je zadela granata, postavili spominsko ploščo.

Za Mladino je med drugim pisal reportaže in intervjuje o jugoslovanski politični emigraciji in afriških misijonarjih, zapisoval pa je tudi sodobno zgodovino Balkana. Z začetkom vojne v Sloveniji je postal tudi vojni poročevalec, ki je kot očividec poročal z bojišč od Šentilja, Osijeka in Vukovarja do Dubrovnika in Sarajeva.

Bil je tudi prevajalec težjih strokovnih del iz nemščine. Med drugim je prevedel Metapsihološke spise Sigmunda Freuda, Strukturne spremembe javnosti Jürgena Habermasa in Absolutne religije Georga Wilhelma Friedricha Hegla.

Dokumentarec Edvarda Žitnika z naslovom Čas nevarnega življenja o Ivu Štandekerju: