Ministrov vtis je po prvih srečanjih pozitiven, saj so se v pogovorih nakazale možne rešitve. Minister je po poročanju Primorskega dnevnika in Radia Trst A dejal, da bo o možnih rešitvah seznanil slovensko vlado, sam pa se bo še letos sestal s predsednikom deželne vlade Furlanije - Julijske krajine (FJK) Massimilianom Fedrigo.

Napovedal je še, da se bo zunanji minister Miro Cerar 26. novembra sestal s skupnim predstavništvom Slovencev v Italiji. Srečanje bo potekalo pred obiskom vodje slovenske diplomacije v Rimu, predvidenim za 28. november.

Minister Česnik se je dopoldne sešel s predstavništvom Slovencev v Italiji, ki so ga sestavljali senatorka Tatjana Rojc, deželna poslanca v parlamentu FJK Igor Gabrovec in Danilo Slokar, predsednika krovnih organizacij Rudi Pavšič in Walter Bandelj ter predsednica institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Ksenija Dobrila. Pogovarjali so se o odprtih vprašanjih, ki so posledica neizvajanja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji iz leta 2001.

Nerešena vprašanja predstavljena v spomenici
Predsednika krovnih organizacij, Slovenske kulturno-gospodarske zveze Pavšič in Sveta slovenskih organizacij Bandelj, sta ta vprašanja izpostavila v spomenici, ki sta jo pred kratkim naslovila na predsednika republike Boruta Pahorja in predsednika vlade Marjana Šarca ter ostale najvišje predstavnike slovenske države.

Gre za še vedno neuresničen člen o olajšanem zastopstvu v italijanskem parlamentu, težave pri zapisovanju slovenskih imen in priimkov na nekaterih italijanskih dokumentih, rabo slovenščine v izvoljenih telesih, pomanjkljivo vidno dvojezičnost in še vprašanje poučevanja slovenskega jezika v Železni in Kanalski dolini na skrajnem severovzhodnem robu FJK. Tudi samostojna slovenska sekcija na tržaškem glasbenem konservatoriju še ni bila ustanovljena, prav tako še ni v celoti uresničeno vračanje Narodnih domov v Trstu in Trgovskega doma v Gorici ter še ni prišlo do priznanja slovenskih sindikalnih organizacij in dejavnosti.

Pavšič in Badelj sta v spomenici omenila tudi zaskrbljenost glede financiranja zamejskih medijev zaradi načrtov italijanske vlade o postopnem krčenju in ukinitvi prispevkov za založniške dejavnosti. Pri tem sta izpostavila časnik Primorski dnevnik.