Ministri so glede usklajevanja ukrepov za omejevanje novega koronavirusa in blažitev gospodarskih ter družbenih posledic pandemije covida-19 v okviru pobude Central 5 (C5), ki združuje države s podobnimi pogledi na nekatera vprašanja, govorili že na srečanjih na Dunaju in v Budimpešti junija in julija. Tokrat so razmere še resnejše, saj število okužb z novim koronavirusom v regiji po koncu poletnih počitnic in z vrnitvijo otrok v šolske klopi strmo narašča in je celo višje kot spomladi, države pa znova sprejemajo ukrepe za omejitve potovanj.

Kot je na novinarski konferenci po plenarnih pogovorih povedal gostitelj srečanja, zunanji minister Anže Logar, so se strinjali, da se bodo usklajevali redno na 14 dni prek videokonferenc na ravni generalnih direktorjev. Ministri so se po besedah Logarja tudi strinjali, da Evropska komisija oblikuje skupen mehanizem ukrepanja in standardov v primeru naraščanja števila okužb. "Pred našimi vladami je velika naloga, da tiste primere, ki so najnevarnejši za širjenje, čim bolj omejijo," je dejal slovenski zunanji minister. Niso pa za ponovno zapiranje vseh meja, je pojasnil: "Želimo, da se oblikuje sistem, ki bo že vnaprej predvidljiv, tako da ne bo treba sprejemati ukrepov, ki so najbolj boleči za ljudi na obeh straneh meje."

Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je poudaril, da imajo države v srednji Evropi skupni cilj, da ne pridejo v položaj, kakršnemu smo bili priča marca in aprila. Tedaj so bile meje po Evropi večinoma zaprte.

Avstrijski zunanji minister je še ocenil, da je sodelovanje držav v srednji Evropi zelo pomembno, saj smo na začetku drugega vala pandemije covida-19. "Smo tudi tesno povezan gospodarski prostor," je poudaril in dodal, da morajo zagotoviti delovanje gospodarstva.

Vodja češke diplomacije Tomaš Petriček je poudaril pomen vnaprejšnjega obveščanja o ukrepih za omejitev covida-19, tudi zaradi delovnih migrantov in nemotenega delovanja podjetij ter gospodarstva.

Med temami, ki so aktualne v EU-ju, je tudi vprašanje migracij, še posebej po požaru, ki je uničil migrantski center v Morii na Lezbosu, ki je bil največji v Evropi. Schallenberg in Petriček sta se v odgovoru na novinarsko vprašanje strinjala, da razprava o migracijah ne razdvaja srednjeevropskih držav. "Vsi tukaj se strinjamo, da Grčije ne bomo pustili na cedilu, pomagali ji bomo," je poudaril avstrijski zunanji minister. "Našli bomo kompromis," pa je zatrdil njegov češki kolega.

Petriček je tudi dejal, da so podprli enoten odziv EU-ja glede Belorusije. Slovaški minister za zunanje zadeve Ivan Korčok pa je ocenil, da bodo morali zunanji ministri držav članic EU-ja v ponedeljek na srečanju v Bruslju dati jasen signal beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku, naj konča nasilje in začne dialog z opozicijo.

"Vznemirjeni smo in šokirani nad dogajanjem v Belorusiji," je dejal vodja slovaške diplomacije. Kot nesprejemljivo je med drugim označil, da ljudi tepejo in da je vsak z drugačnim stališčem kaznovan. Pričakuje, da bo EU v ponedeljek dal odločen signal in uvedel sankcije proti beloruskemu režimu.

Na srečanju, tretjem v okviru pobude C5, ni vodje madžarske diplomacije Petra Szijjarta, ki je na obisku v ZDA, kjer sodeluje pri podpisu sporazuma med Izraelom in Združenimi arabskimi emirati.

Pogovori o skupnih projektih

Ministri so na Brdu pri Kranju po napovedih izmenjali tudi stališča o regionalnem infrastrukturnem povezovanju. Za Slovenijo je trenutno med najpomembnejšimi infrastrukturnimi projekti drugi tir železniške proge med Divačo in Koprom. Med temami srečanja je tudi sodelovanje v različnih regionalnih forumih. Peterica srednjeevropskih držav, združenih v C5, med drugim sodeluje v pobudi Tri morja.

Na programu torkovega srečanja so bile tudi razmere na Zahodnem Balkanu in možnosti za izvedbo skupnih projektov v tej regiji.