Na portalu Necenzurirano so razkrili, da je kmetijski minister Jože Podgoršek, ki kandidira na listi NSi-ja, januarja s soprogo dopustoval v hotelu Bohinj, pri čemer ob odhodu ni poravnal računa v višini 800 evrov.

Lastnik hotela je Damian Merlak, s katerim je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že več kot dve leti v sodnem sporu zaradi najetih kmetijskih zemljišč v lasti države. V istem času je po poročanju portala Podgoršek osebno posredoval v zadevi in skušal doseči dogovor v Merlakovo korist. Minister naj bi od direktorice Sklada kmetijskih zemljišč Slovenije Irene Majcen zahteval, naj se poravna s KŽK-jem, kot pravi sama, je bila razrešena, ker ni poslušala ministra, poroča Necenzurirano.

Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili, da so danes (petek) prejeli prijavo, ki se nanaša na KŽK, ministra za kmetijstvo in sklad. "V predhodnem preizkusu, v okviru katerega se preveri, ali obstaja sum kršitev iz pristojnosti komisije, in na podlagi tega odloči o (ne)uvedbi preiskave, bo komisija preverila tudi navedbe iz javnih objav," so zapisali na KPK-ju.

Podgoršek je v izjavi za medije zatrdil, da so se v hotelu dogovorili, da mu račun pošljejo po pošti, ker se jima je z ženo mudilo, a da ga ni prejel, dokler jih aprila ni pozval, naj mu ga pošljejo. Da nastanitve nista plačala, naj bi z ženo ugotovila šele 7. aprila, na dan, ko so ju o tem spraševali novinarji.

Direktor podjetja Alpinia Jure Repanšek, ki upravlja hotel Bohinj, je za N1 pojasnil, da je račun vedno izdan ob odhodu iz hotela. Tudi Merlak, lastnik hotela, je dejal, da dvomi, da bi bil račun izdan tako pozno, čeprav sam nima vpogleda v konkretne evidence hotela.

N1 medtem poroča, da podjetje KŽK od leta 2019 ni več v Merlakovi lasti. "Podjetje sem prodal in z njim nimam nič, niti dolgov niti terjatev," je za N1 pojasnil Merlak. Sojenje v sporu s skladom se od marca nadaljuje.

Podgoršek je v izjavi za medije dejal, da Merlaka ne pozna, da ni bil nikoli v stiku z njim. Dodal je, da se poskus izvensodne poravnave niti ni nanašal na sam odnos med skladom in KŽK-jem, ampak je šlo za poskus zagotovitve dolgoročnih pogodb za kmete, ki zdaj najemajo zemljišča na tem območju, torej tretji subjekt, ne za stranki v sodnem postopku.