"Na vladi smo sprejeli strategijo vlade Republike Slovenije na področju priseljevanja. Vesel sem, da je ta dokument končno spisan. Veljavna strategija je bila napisana leta 2019 in je vseeno že nekoliko zastarela, zato smo jo tudi posodobili in na novo opredelili tudi strateške cilje," je na novinarski konferenci povedal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar.

Dokument po njegovih besedah prinaša vizijo, kako vnaprej reševati probleme na tem področju, pa tudi nabor ukrepov, ki so jih finančno ovrednotili. Gre za izrazito medresorski dokument, delovno skupino pa je vodila državna sekretarka Tina Heferle skupaj z generalnim direktorjem direktorata za migracije Matejem Torkarjem, je še dodal minister.

"Vlada je v okviru koalicijskega dogovora sprejela neko zavezo, da bo na področju priseljevanja oz. migracij prenovila migracijsko politiko in jo kot celoto naredila nekoliko bolj moderno. Pri tem smo imeli v uvidu, da je treba dosledno upoštevati spreminjajoč globalni kontekst ter dogajanje v naši okolici seveda ob absolutnem spoštovanju človekovih pravic in seveda s poudarkom na varovanju predvsem ranljivih kategorij," je nadaljevala državna sekretarka Heferle.

Pri pripravi dokumenta, ki je izrazito medresorski, so po besedah sekretarke sodelovali predstavniki "praktično vseh resorjev vseh ministrstev", pa tudi predstavniki nevladnih organizacij in tudi recimo predstavnik fakultete za varnostne vede.

Štirje strateški cilji

Vsebinsko je dokument predstavil direktor Torkar rekoč, da strategija opredeljuje štiri ključne strateške cilje, ki celovito obravnavajo različne vidike priseljevanja. "Prvi strateški cilj je osredotočen na zunanje delovanje, usmerjeno v odpravo vzrokov za priseljevanje in naslavljanje posledic podnebnih sprememb. Cilj opredeljuje različne aktivnosti razvojnega in humanitarnega delovanja, dvostranskega sodelovanja z državami, vključno z državami izvora in tranzita, ter delovanje v mednarodnih organizacijah. Pri tem se seveda osredotoča na organizacijo Združenih narodov njene specializirane agencije, kot sta mednarodna organizacija za migracije in visoki komisariat za begunce, in pa seveda delovanje v okviru EU-ja," je pojasnil.

"Drugi strateški cilj je usmerjen v spodbujanje zakonitega priseljevanja zaradi zaposlitve ali dela, identificiranih je več podciljev, ki se nanašajo na sklepanje sporazumov o zaposlovanju na izboljšanje zakonodajnega okvira in nadzora nad izvajanjem predpisov, v praksi vključujejo pa tudi odpravo administrativnih ovir oziroma poenostavitev upravnih postopkov na področju tujcev. Pomemben del je namenjen tudi zagotavljanju ustrezne zaščite pravic delavcev priseljencev glede na prihodnje negativne demografske trende. V okviru tega cilja strategija upošteva tudi namen in pomen strategije dolgožive družbe, ki jo je vlada Republike Slovenije sprejela julija 2017," je nadaljeval Torkar.

Gospodarstvo si želi zaposliti prosilce za azil

Glede želja gospodarstva, da bi omogočili vključevanje na trg dela tudi prosilcem za azil, je Torkar dejal, da je želja, da se tujcem, ki zakonito prebivajo v Sloveniji, olajša vložitev prošnje za pridobitev dovoljenja za delo v času bivanja v Sloveniji. Zdaj je namreč pravilo, da se vloga za prvo dovoljenje poda v tujini. Ta cilj bodo preučili tudi v luči prihodnjih zakonodajnih sprememb, dodatno bodo proučili možnost, da se tudi "prosilcem za mednarodno zaščito, katerih prošnja je bila pravnomočno zavrnjena, omogoči vložitev vloge za pridobitev nekega dovoljenja za zakonito prebivanje pod pogojem, da so v času statusa prosilca izkazali določeno stopnjo integracije v družbo".

"Tretji strateški cilj se ostro osredotoča na zaščito življenja in na obravnavo vidikov prisilnih razselitev predvsem v okviru sistemov mednarodne in začasne zaščite in različnih zakonitih poti do zaščite. Med podcilji tega poglavja je zagotavljanje hitrih in učinkovitih postopkov mednarodne zaščite in zagotavljanje ustreznih kapacitet za prosilce, pomembna so tudi prizadevanja za zagotavljanje varnih zakonitih in dopolnilnih poti. Slovenija na tem področju že ima izkušnje, naj omenim le zadnji tak projekt, in sicer decembra lani in januarja letos, ko je bilo v okviru projekta trajne preselitve iz Turčije priseljenih 50 državljanov iz Sirije in Afganistana," je opisal Torkar in dodal, da je pomemben del strategije namenjen tudi zaščiti najbolj ranljivih kategorij priseljencev vključno z mladoletniki in mladoletniki brez spremstva, žrtvami trgovine z ljudmi in žrtvami posilstev, mučenja ali drugih težjih oblik psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja.

"Dokument v okviru tretjega cilja obravnava tudi sovražni govor in druge oblike nestrpnosti do priseljencev, poudarke pa dajemo tudi preprečevanju in preganjanju vseh oblik izkoriščanja priseljencev v Sloveniji," je še navedel.

"Četrti strateški cilj obravnava morebitni vpliv migracij na notranjo varnost in izzive, povezane z nedovoljenim priseljevanjem s politiko vračanja, odkrivanja ter pregonom organiziranih kriminalnih združb s poudarkom na tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, in kot je bilo že rečeno, strategija kot dokument na koncu vsebuje tudi nabor ukrepov z akcijskim in finančnim načrtom ter opredeljuje nosilce posameznih ukrepov," je zadnji četrti strateški cilj opisal direktor Torkar.

Poklukar: Strategija naj ne bo zgolj list papirja

"Strategija je, če v praksi ne deluje, samo list papirja. Na ministrstvu za notranje zadeve si tega ne želimo," je sklenil novinarsko konferenco Poklukar in dodal, da upa, da bosta tako strategija integracije kot strategija priseljevanja zaživeli v praksi.

Ob tem je minister Poklukar še poudaril, da spravljanje strategij s 'papirja v prakso', ni samo stvar vladnih resorjev, pač pa tudi številnih drugih institucij in širše slovenske družbe ter tudi lokalnih skupnosti.

Kaj bo z dodatnimi kapacitetami za tujce?

Ob tem se je Poklukar dotaknil tudi aktualnih namer o vzpostavitvi začasnih kapacitet za tujce, ki v državo vstopijo nezakonito, v občinah Brežice in Središče ob Dravi. Kot je dejal, je država morala odreagirati na povečan obseg takih prehodov meje, in znova zagotovil, da bo policija zagotavljala varnost prebivalcev teh občin.

Zahvalil pa se je občini Postojna, kjer so vzpostavili nove nastanitvene zmogljivosti za bivanje mladoletnikov brez spremstva.

Vlada je na seji sicer izdala tudi uredbo o zagotavljanju pomoči pri vključevanju tujcev, ki niso državljani EU-ja. V njej določa način uveljavljanja in obseg zagotavljanja pomoči pri njihovem vključevanju v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje.

Uredba predpisuje število ur, zagotovljenih od države, za namen učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe, tudi učenja jezika na preživetveni ravni.

V Slovenijo leta 2022 prišlo 35.600 priseljencev

Sorodna novica V letu 2022 se je v Evropsko unijo priselilo več kot pet milijonov ljudi

V Evropsko unijo se je leta 2022 priselilo 5,1 milijona ljudi iz držav, ki niso del Unije, še 1,5 milijona pa se jih je preselilo iz ene članice EU-ja v drugo. V Sloveniji so leta 2022 našteli 35.600 priseljencev, kažejo podatki Eurostata.

Število ljudi, ki se je leta 2022 v Evropsko unijo priselilo iz držav, ki niso članice, se je tako v primerjavi z letom 2021 več kot podvojilo. Medtem je število prebivalcev EU-ja, ki so se izselili v države zunaj Unije, ostalo nespremenjeno v primerjavi z letom 2021.

Podatki Eurostata kažejo, da je bilo leta 2022 v EU-ju enajst priseljencev iz držav zunaj Unije na tisoč prebivalcev. Najvišji delež priseljencev tako iz članic kot nečlanic EU-ja je imela leta 2022 Malta, in sicer 66 priseljencev na tisoč prebivalcev. Sledita ji Luksemburg z 48 in Estonija s 37 priseljenci na tisoč prebivalcev.

Najnižji delež je imela Slovaška, kjer so imeli enega priseljenca na tisoč prebivalcev. Sledita ji Bolgarija in Francija, vsaka s po šestimi priseljenci na tisoč prebivalcev. V Sloveniji je bilo medtem leta 2022 35.600 priseljencev oziroma 16,9 na tisoč prebivalcev.