Odprto tako ostaja vprašanje zagotovitve sredstev za vse načrtovane prednostne naloge, da bi ostali znotraj fiskalnega pravila. Generalna sekretarka vlade Helena Kamnar je pojasnila, da odstopanj ne sme biti, če želimo doseči javnofinančno konsolidacijo, ki je poleg povečanja gospodarske rasti osrednji cilj. Premier Borut Pahor je po posvetu povedal, da bodo mediji o tem, kdaj se bo razprava nadaljevala, pravočasno obveščeni.

Pavlinič Krebsova ministrom: Zmanjšati morate stroške dela
Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je ministre na posvetu seznanila z dogovorom, ki ga je parafirala s pogajalsko skupino dela sindikatov javnega sektorja, in z dolžnostjo, da vsak na svojem področju zmanjša stroške dela za leto 2011 za dodatnih pet odstotkov. Po posvetu je dejala, da ni imel nihče od ministrov nič proti zmanjšanju stroškov. Odprta vprašanja po njenih besedah ostajajo investicije in razvojni projekti.

Minister za zdravje Dorjan Marušič je dobil podporo pri pripravi zdravstvene reforme. Dejal je, da je "ponovno dobil podporo, da je usmeritev prava". Po njegovih predvidevanjih bi rešitve predloga zakona o zdravstveni dejavnosti ter predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju lahko predstavili konec avgusta.

Poseči v ureditev davkov ali ne?
Razprava o pokojninski, zdravstveni in drugih reformah se bo do konca julija nadaljevala v okviru skupine kriznih ministrov. Tam bodo predstavljeni dodatni izračuni in natančnejša časovnica sprejemanja reform za drugo polovico leta. V okviru razprave se postavlja tudi vprašanje, ali na področju davkov poseči v katerega izmed področij s kakšnim popravkom ali hraniti tano razporeditev davčnih bremen, kot velja zdaj. Beseda je tekla tudi o reformi javne uprave, še posebej glede negospodarskih javnih služb.

Glede varčevanja pri pokojninah in socialnih transferjih sta pripravljena dva scenarija, ki ju Kamnarjeva podrobneje ni želela predstaviti. Odločitev o morebitni zamrznitvi pokojnin še ni sprejeta, prav tako pa še ni določena nova formula za usklajevanje pokojnin, je pojasnil predsednik DeSUS-a Karl Erjavec, ki je pred sestankom dejal, da v zamrznitev pokojnin ne bo privolil. Prav o pokojninah se je med sestankom premier Pahor ločeno pogovarjal z Erjavcem ter ministrom za delo, družino in socialne zadeve Ivanom Svetlikom. Vprašanje naj bi bilo rešeno do konca avgusta.

Sredstva za infrastrukturo ne morejo več rasti
Ministri naj se ne bi strinjali niti o investicijskih projektih, predvsem na cestnem in železniškem področju, v infrastrukturi javnih zavodov ter na področju zdravstvenega varstva. Take rasti, kot smo ji bili priča v zadnjih štirih letih, namreč ni mogoče zagotoviti, saj sredstev za zdaj ni primerno povečevati, je dejala Kamnarjeva. Rešitve tako iščejo v javno-zasebnih projektih. Odprti ostajajo tudi manjši projekti, ki bi jih bilo morebiti mogoče financirati znotraj postavljenih okvirov.

Vlada je na posvetu poskušala ugotoviti, na katerih področjih bi lahko proračunska sredstva morebiti povečali ali zmanjšali in tako ustvarili možnosti za gospodarsko rast ter zmanjševanje primanjkljaja, je na četrtkovi tiskovni konferenci po seji vlade napovedal premier Borut Pahor.

"Zmanjka" 800 milijonov evrov
Delovne skupine vlade so razrez po proračunskih politikah že pripravile, a so ob njihovi obravnavi ugotovile, da za izpeljavo vseh zastavljenih ciljev "zmanjka" 800 milijonov evrov. Med cilji so večinoma nujni ukrepi, zato bo vlada morala odločiti, za doseganje katerih je mogoče zagotoviti dodatna sredstva, do katerih pa bo morala, če želi slediti cilju zmanjševanja primanjkljaja, priti s prerazporeditvijo sredstev.

Kako bo vlada to dosegla, naj bi bilo jasneje po posvetu, čeprav dokončnega razreza najverjetneje še ne bo. Že dalj časa je znano, da davčnih bremen ne bo povečevala in da bo inflacijo omejevala s trošarinsko politiko ter brzdanjem cen komunalnih storitev.

Proračunska poraba za leto 2011 je, kot je znano, omejena na 10 milijard in 30 milijonov evrov, za leto 2012 pa na 10 milijard in 178 milijonov evrov. Po načrtih bi proračunski primanjkljaj omenjeni dve leti znašal štiri odstotke, leta 2013 pa le še odstotek in pol.