Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon. Foto: BoBo
Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon. Foto: BoBo

"Slovenski mediji so v preteklih dneh objavili poročila, da naj bi se zaradi sprememb Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1) plače diplomatk in diplomatov po 1. 1. 2024 znižale. Kot ministrica za zunanje in evropske zadeve bom naredila vse, kar je v moji moči, da bodo neto plače slovenskih diplomatk in diplomatov po 1. 1. 2024 ostale na enaki ravni, kot so bile do zdaj," je v izjavi za javnost povedala zunanja ministrica Tanja Fajon.

Napovedala je, da bo v naslednjih dneh na sestanek povabila pristojne ministre, katerih delokrogi pokrivajo plačno politiko javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino. Po vladnih počitnicah se bodo sestali in našli "skupno, vzdržno in dolgoročno rešitev za nastali položaj".

"Sočasno bom tudi znotraj ministrstva sprejela vse potrebne ukrepe, da se v prihodnosti ne bi več znašli v podobnem položaju, ter vzpostavila delovno skupino, ki bo predlagala ukrepe za izboljšanje položaja in ugleda poklica diplomata v slovenski javnosti in družbi," je sklenila Fajon.

Sorodna novica Nezadovoljstvo v gospodarstvu in diplomaciji zaradi napotitev delavcev v tujino

Novi zakon o čezmejnem izvajanju storitev

DZ je namreč konec marca potrdil novi zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki je črtal določbo v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ta je dotlej delodajalcem omogočala znižanje davčne osnove za plačilo prispevkov za določene napotene delavce na zakonski minimum. Za napotene delavce je to v primerjavi z delavci, ki prejemajo enako bruto plačo v Sloveniji, pomenilo nižje pokojnine, za državo nižji priliv v pokojninsko blagajno, za sosednje države pa nelojalno konkurenco, zaradi česar je bil na ravni Evropske unije sprožen postopek zoper Slovenijo, je poročala novinarka Slovenske tiskovne agencije (STA) Marjetka Nared.

Novi zakon tako med drugim razburja tudi na zunanjem ministrstvu. Bruto plača diplomatov je namreč v tujini bistveno višja kot doma, ob plačilu prispevkov od dejanske plače pa bi tako prejeli precej nižja neto izplačila, pri čemer naj bi bila ta že zdaj med najnižjimi v EU-ju.