Kot je v izjavi za javnost po sestanku z nevladnimi organizacijami poudaril predsednik vlade, je bil cilj srečanja, da se seznanijo s predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij ter da se "konkretne organizacije in zveze povežejo s konkretnimi ministrstvi in se z njimi pogovorijo o operativnih nalogah". S tem namenom se je sestanka udeležila tudi zelo močna ekipa z vseh ministrstev, je poudaril.

Današnjega, že drugega sestanka se je sicer udeležilo več deset nevladnih organizacij. "Vsaka organizacija ima svoje poslanstvo in svoje poglede na to, kje bi želela prispevati v družbi in to je tisto, kar nas bogati. Najlepše se je to videlo v primeru požara na Krasu, kjer je v resnici civilna družba v obliki prostovoljnih društev, ne samo gasilcev, prispevala k temu, da je ta nesreča bila hitreje in učinkoviteje odpravljena. In ravno civilna družba bo tista, ki bo verjetno v veliki meri prispevala k temu, da bomo Kras tudi uspešno in učinkovito ozelenili in, upam, vrnili v boljše stanje, kot je bilo pred požarom."

Po Golobovih besedah so mlajše nevladne organizacije na sestanku najbolj poudarjale sistemsko financiranje, starejše, bolj uveljavljene, pa so bile konkretnejše pri spremembah zakonodaje, s katerimi bi odpravile administrativne ovire pri delovanju.

Predsednik vlade se je ob tem zahvalil vsem prostovoljcem in nevladnim organizacijam, ki delujejo v javno korist. Kot je dejal, so nevladne organizacije pozvali k temu, da sodelovanje še okrepijo.

Po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik se je na sestanku pokazala vsa raznolikost nevladnega sektorja, kjer imamo 27.000 nevladnih organizacij, te pa opravljajo zelo različne naloge na zelo različnih področjih in so tudi različno organizirane.

Kot je dejala, je bil sestanek namenjen "operativi", in sicer se bodo ministrstva po vertikali povezala z nevladnimi organizacijami, kjer bodo določili tudi svoje prioritete sodelovanja.

Vlada pa se je zavezala tudi temu, da bo vsako od ministrstev imelo svojega predstavnika, ki bo zadolžen za komunikacijo z nevladnimi organizacijami. Po njenih besedah bodo proučili tudi možnosti, kako nevladnim organizacijam, ki opravljajo javne storitve v imenu države, zagotoviti ustrezno financiranje, ki bo verjetno sistemsko.

Nevladniki želijo sodelovati tudi pri zdravstveni in davčni reformi in ukrepih zoper draginjo

V Inštitutu 8. marec so bili po besedah njegove direktorice Nike Kovač zelo veseli povabila na današnji sestanek, veseli jih tudi, da je vlada podprla zakon proti škodljivim ukrepom oblasti, so pa na sestanku izrazili nezadovoljstvo, da so bili v zadnjih nekaj tednih izpuščeni iz vseh pogovorov o protidraginjskih ukrepih, prav tako niso bili seznanjeni z zdravstveno reformo. "Upamo, da to ne nakazuje trenda za naprej," je poudarila Nika Kovač.

Po njenih besedah želijo v Inštitutu 8. marec govoriti o konkretnih zavezah iz koalicijske pogodbe in pri tem dejavno sodelovati. "Na sestanku je vlada sedela v prvih vrstah, mi pa za njimi. Jeseni si želimo ob vseh referendumih in ob vsem, kar nas čaka, stati drug ob drugem in aktivno sodelovati," je poudarila.

Direktor krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij CNVOS Goran Forbici je po sestanku izrazil zadovoljstvo, da je bil sestanek "malo bolj operativen, kot je bil prvi", meni pa, da zdaj kakšno leto ni potrebe po sestankovanju s predsednikom vlade v tako velikem številu kot danes. Po letu dni bodo pogledali, ali to, kar je bilo dogovorjeno danes, drži in kakšen je napredek.

Forbici poudarja, da nekatere od prioritet nevladnih organizacij sovpadajo s prioritetami vlade, zato bi si želel, da se ministrstva z nevladnimi organizacijami pogovarjajo predvsem o tistem, o čemer se "sami pogovarjajo največ, to pa so reforma javnega zdravstva, davčna reforma in protidraginjski ukrepi," je izpostavil.

Glede sodelovanja vlade s civilno družbo Forbici pravi, da občutek zadnjih dveh mesecev kljub vsem dobrim obetom ni kaj dosti drugačen, kot je bil pod vlado Janeza Janše, najbolj pa ga je
presenetila "izjava državne sekretarke z ministrstva za finance, da na ministrstvu ne čutijo potrebe po tem, da bi se s komerkoli morali pogovarjati o davkih in o davčni reformi". Forbici meni, da so davki najbolj pomembna družbena tema. Od davkov je namreč odvisno, kako solidarni smo kot družba, od tega, kako jih zberemo in kako so razporejeni, je poudaril.