Kot je navedeno v koalicijskem sporazumu, zaradi svojega izjemnega geostrateškega položaja Slovenija lahko postane logistična platforma za Srednjo in Jugovzhodno Evropo, kar nameravajo koalicijski partnerji doseči s paleto različnih ukrepov. Kaj imajo torej v načrtu in kako se na napovedi odzivajo zainteresirane javnosti?

Trd oreh: Cestninski sistem
Kot je znano, med najbolj nujne zadeve trenutno sodi slovenski cestninski sistem. Patrick Vlačič je uvedbo vinjetnega sistema že označil za napako, koalicijska pogodba pa predvideva revizijo uvedbe vinjet in ponovno preučitev različnih možnosti cestninjenja, pri čemer bodo morala na ta način zbrana sredstva zadoščati za odplačilo Darsovih kreditov. Na Darsu samem se do prednostnih nalog ministra niso želeli opredeliti, glede cestninskega sistema pa odgovarjajo le, da sistem izvajajo tako, kakor določijo pristojni državni organi.

V načrtu je tudi dvig cestnin za tovorni promet na primerljivo raven z državami Evropske unije. Kot je za MMC dejal Bojan Pečnik, sekretar sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije, se je cestnina podražila pred kratkim, v začetku novembra, in sicer za 10 odstotkov, poleg tega pa so po njegovih besedah naše cestnine tretje najdražje v EU-ju, zato naj podražitev ne bi bila upravičena.

Varnost: Vzgoja ljudi, a tudi obnova cest
Za udeležence v prometu je na prvem mestu varnost; koalicijski partnerji v zvezi s tem napovedujejo ustanovitev samostojnega organa, ki bo skrbel za varnost v prometu. Poudarek bo na vzgojnih ukrepih in preventivi, ker pa je varnost odvisna tudi od infrastrukture, je v načrtu prednostna obravnava in rekonstrukcija nevarnih odsekov. O pričakovanjih glede del na infrastrukturi smo povprašali tudi DDC, od koder odgovarjajo: "Menimo, da sta bistvenega pomena pospešeno investicijsko vlaganje v železniško infrastrukturo in v razvoj državnega cestnega omrežja." Natančnejšega odgovora o tem, kateri deli infrastrukture najbolj nujno potrebujejo posodobitev, niso želeli dati.

Koalicijska pogodba seveda predvideva tudi nadaljevanje uresničevanja nacionalnega programa gradnje avtocest.

Javni prevoz: Kako ustreči potnikom in prevoznikom?
Kot še navajajo koalicijski partnerji, si bodo prizadevali za hiter, točen in udoben javni prevoz. Upoštevati nameravajo tudi želje potnikov (možnost javnega prevoza na klic) in vključitev odročnejših krajev (možnost prevoza potnikov, denimo, s poštnimi vozili).

Kot je v zvezi s tem za MMC dejal Robert Sever, direktor Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, se je minister že lotil prve naloge, in sicer podaljšanja koncesij za javni linijski prevoz potnikov. "Še vedno pa ni prišlo do uskladitve vsebine novih koncesijskih pogodb za prehodno obdobje, kjer avtobusni prevozniki zahtevamo povišanje zdajšnje normirane stroškovne cene z 1,71 €/km na 1,84 €/km in odpravo maksimalne kompenzacije, ki zdaj znaša 0,431 €/km," pojasnjuje Sever.

Kaj pa čaka voznike tovornjakov? Poleg že omenjenega dviga cestnin nameravajo koalicijski partnerji dodatno obremeniti tiste, ki v prometu povzročajo več stroškov. Kot poudarja Bojan Pečnik, sicer drži, da ta vozila bolj obremenjujejo vozišče, vendar tudi več plačajo v primerjavi z osebnimi vozili. Poleg tega po njegovih besedah po znanih podatkih povprečni letni dnevni pretok vozil na naših avtocestah ni tako velik, kot je v drugih državah, kot so Nemčija, Avstrija in Italija, zaradi česar bodo prevozniki zelo pazljivi glede vseh napovedi dodatnih obremenitev.

Prevozniki v primežu krize
Prevozniki se spopadajo tudi s posledicami gospodarske krize, saj je težko dobiti bančno posojilo, lizinghiše pa prevoznikom jemljejo osnovna sredstva zaradi nezmožnosti odplačevanja, opozarja Robert Sever. Zaradi tega so po njegovih besedah nujni ukrepi za razbremenitev panoge prometa. Tudi prevozniki, ki so investirali v nova ekološka vozila z EURO 5 motorji, po njegovih besedah še vedno čakajo na obljubljena državna izplačila subvencij.

Kot nam je še povedal Bojan Pečnik, pa imajo prevozniki še nekaj specifičnih zahtev; med drugim nadzor in sankcioniranje vedenja tujih prevoznikov, zniževanje visokih glob poklicnim voznikom za nekatere neškodljive prekrške in odpravo polletnih dodatnih tehničnih pregledov za vozila za prevoz nevarnega blaga in javni prevoza potnikov.

Promet po železnici in morju
Ključnega pomena za Slovenijo pa je tudi koprsko pristanišče. Zaradi tega koalicijski sporazum med drugim predvideva lokacijski načrt za celovito prostorsko ureditev koprskega pristanišča in njegovo vzdržno širitev, vključno z gradnjo tretjega pomola.

V načrtu je tudi temeljita prenova železnic. Generalni direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara je v zvezi s tem sporočil, da upajo predvsem na uspešen konec pogajanj o večletnih pogodbah o upravljanju javne železniške infrastrukture in javnega potniškega prometa v skladu z zahtevami revizije in priporočil EU-ja, pa tudi, da bo vlada v kratkem uspešno sprejela nacionalni program javne železniške infrastrukture.

Erna Strniša
erna.strnisa@rtvslo.si