Sodni svet je v obrazloženem mnenju poudaril predvsem strokovne kvalifikacije Miodraga Đorđevića in dolgoletne sodniške izkušnje, njegovo sodelovanje pri mednarodnih dejavnostih in bogate strokovne dejavnosti zlasti na temo človekovih pravic, insolvenčnega prava in varstva konkurence.

Ministrica je dejala, da je kandidata predlagala na podlagi strokovnih mnenj. Ob tem je pojasnila, da je na seji sodnega sveta navedla pomislek, ki ga je izrazil tudi sam kandidat, in sicer, da zaradi starosti ne bo dokončal mandata. Vrhovni sodnik namreč lahko funkcijo opravlja le do 70. leta starosti. Sodni svet tega pomisleka ni ocenil kot usodnega, tako da je bil na strokovni ravni odpravljen, je pojasnila ministrica.

Kandidata je podprla koalicija, njegovemu imenovanju pa so nasprotovali v SDS-u. Đorđević po njihovem mnenju za to funkcijo ni primeren, njegova kandidatura pa je "izraz hude negativne selekcije v sodstvu". Poslance SDS-a motijo nekatera kandidatova pretekla ravnanja, vpletenost v afere, neprimerne izjave in tudi osebnostne lastnosti. Poudarili so še, da se na prva dva razpisa za mesto predsednika vrhovnega sodišča nihče ni prijavil.

Da vsakič znova spremljamo osebne diskreditacije in se potem sprašujemo, zakaj se kandidati ne prijavljajo na funkcije, pa so poudarili v vrstah Gibanja Svoboda. Ministrica je ob tem napovedala, da bo v DZ-ju kmalu predlog zakonskih rešitev, s katerimi bi politiko umaknili iz postopkov imenovanja vrhovnih sodnikov. Predloga dveh zakonskih besedil sta trenutno v medresorskem usklajevanju, je pojasnila.

Imenovali namestnico varuha človekovih pravic

Poslanci so na seji z 59 glasovi za in 22 glasovi proti za namestnico varuha človekovih pravic imenovali Dijano Možina Zupanc, ki jo je za to mesto predlagal varuh Peter Svetina. Ocenil je, da kandidatko odlikujejo bogato strokovno znanje, kredibilnost in izkušnje tako v Sloveniji kot na mednarodnem področju.

Možina Zupanc je pred DZ-jem prisegla, da bo opravljala svojo nalogo na podlagi ustave in zakona, da bo varovala človekove pravice in temeljne svoboščine, da bo opravljala svoje delo vestno in nepristransko ter pri tem spoštovala načela pravičnosti in dobrega upravljanja.

Svetina je v nagovoru pred glasovanjem poslancev med drugim poudaril, da je Možina Zupanc pravna strokovnjakinja s širokim pravnim znanjem, ki se zaveda nepredstavljivih posledic podnebne krize za človeštvo. Ima tudi širok uvid v delo neodvisnih institucij, je dejal.
Pri varuhu so zaradi obsežnosti področij dela 18. novembra 2022 objavili vabilo za zbiranje predlogov za možne kandidate za enega namestnika oziroma namestnico varuha. Nanj so se odzvale tri kandidatke in en kandidat, varuh pa je na podlagi prejetih vlog izbral Dijano Možina Zupanc.

"Menim, da je predlagana kandidatka z njenim dosedanjim delom, strokovnim znanjem in izkušnjami oziroma udejstvovanjem primerna za opravljanje funkcije namestnice varuha človekovih pravic," je Svetina zapisal v predlogu, ki je decembra posredoval državnemu zboru. Zakon o varuhu človekovih pravic določa, da ima varuh najmanj dva in največ štiri namestnike. Na njegov predlog jih imenuje državni zbor, ki o predlogu varuha za imenovanje namestnika odloči v 45 dneh od predložitve predloga. Mandat namestnikov traja šest let, po preteku pa so lahko ponovno imenovani.

Svetina je sicer vabilo za zbiranje predlogov za četrtega namestnika objavil že decembra 2021, saj se je namestnica Marjeta Cotman upokojila, a se nato ni odločil za nobenega izmed kandidatov. Lani je delo opravljal skupaj s tremi namestniki, nato pa se je konec lanskega leta zaradi obsežnosti dela odločil še za četrtega, so pojasnili pri varuhu.

Prenos evropske direktive glede dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide

DZ je danes z 59 glasovi za in enim proti sprejel zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide, s katerim se v slovensko zakonodajo prenaša evropska direktiva s tega področja. Opredeljuje pogoje glede dostopnosti do proizvodov, kot so denimo bankomati, in do storitev, kot so denimo avdiovizualne medijske storitve.

Opredeljuje pogoje glede dostopnosti do proizvodov, kot so računalniki in operacijski sistemi, plačilni terminali, bankomati, prodajni avtomati za vozovnice in avtomati za prijavo, interaktivni samopostrežni terminali za zagotavljanje informacij, pametni telefoni in druga oprema za dostop do telekomunikacijskih storitev, televizijska oprema, ki vključuje digitalne televizijske storitve, ter e-bralniki.

Poleg tega zakon določa pogoje glede dostopnosti do storitev, kot so avdiovizualne medijske in elektronske komunikacijske storitve. Prav tako določa dostop do nekaterih elementov storitev zračnega, avtobusnega, železniškega in vodnega prevoza, kot so spletišča, mobilne storitve, elektronske vozovnice in informacije. Nenazadnje ureja pogoje dostopnosti do potrošniških bančnih storitev, e-knjig, e-trgovine ter odgovarjanja na klice v sili v okviru enotne evropske številke 112.