Po ugotovitvah statističnega urada je v Sloveniji leta 2008 skoraj 70 odstotkov mladih, starih od 18 do 34 let, živelo z vsaj enim od staršev, kar je poleg Slovaške najvišji delež v EU-ju. Pozna odselitev od doma velja predvsem za moške.

To pa je tudi razlog, da ima Slovenija v primerjavi z EU-jem eno najnižjih stopenj revščine mladih. Leta 2010 je stopnja tveganja revščine med mladimi v starosti 15 do 29 let tako znašala nekaj več kot 10 odstotkov.

Večina mladih živi s starši do 30. leta starosti, saj si predraga stanovanja stežka privoščijo, še posebej če so brez dela ali če imajo začasno zaposlitev. Zaradi naraščajoče brezposelnosti mladi pogosto podaljšujejo tudi izobraževanje, hkrati pa se velikokrat odločajo za preproste poklice, ki so daleč pod ravnijo njihove formalne izobrazbe.

Najstniki že poročeni in ločeni
Leta 2011 se je 0,2 odstotka mladih v starosti od 15 do 19 let že poročilo, dve najstnici sta se celo ločili, skoraj 300 najstnic pa je že imelo vsaj enega otroka. Kar 95 odstotkov najstnikov v tem starostnem obdobju je leta 2011 še vedno živelo pri starših, približno enak delež pa se jih je izobraževalo.

Lani je bilo v omenjeni starostni skupini 13 odstotkov mladostnikov delovno aktivnih, pri čemer jih je nekaj manj kot polovica delala prek študentskega servisa, 37 odstotkov jih je pomagalo družinskim članom - v skoraj vseh primerih je šlo za pomoč na družinski kmetiji -, preostali pa so bili redno zaposleni ali so delali kot vajenci.

Več porok in ločitev in delo prek študentskega servisa
Za skok v zakonski jarem se je lani odločilo 3,4 odstotka mladih v starosti 20 do 24 let, za izstop pa se je odločilo 133 parov. Tri četrtine starih 20 do 24 let je še vedno živelo v gospodinjstvu z vsaj enim staršem; takih je bilo 78 odstotkov moških in 72 odstotkov žensk. Približno 70 odstotkov oseb v pozni mladosti se je še izobraževalo, med njimi nekaj manj kot 90 odstotkov na visokošolski stopnji.

Nekaj manj kot polovica od 46 odstotkov delovno aktivnih v tej starostni skupini jih je bilo redno zaposlenih, nekaj manj kot 40 odstotkov pa jih je opravljalo delo prek študentskega servisa. Kar vsak deseti 20- do 24-letnik ni niti študiral, obiskoval šole ali tečaja niti ni delal.

Podaljševanje mladosti
Mladi v Sloveniji tako vse pozneje postajajo neodvisni, posledično pa se tudi dojemanje mladosti pomika v zgodnja srednja leta. Lani je v Sloveniji z vsaj enim od staršev živelo nekaj več kot polovica mladih v starosti 25 do 29 let.

Tu so bile razlike med spoloma že bolj očitne kot v mlajših starostnih skupinah: več kot 60 odstotkov moških te starosti je živelo pri starših, medtem ko je bil delež žensk 45-odstoten.

Razliko v zgodnejši odselitvi žensk na statističnem uradu pripisujejo dejstvu, da ženske v večji meri izbirajo starejše partnerje – v povprečju je bil ta za tri leta starejši oz. je imel 31,6 leta. Z bližanjem konca izobraževanja se veča tudi delovna aktivnost, ki je bila pri mladih od 25 do 29 leta 75-odstotna.

Raje v šolo kot na zavod
76 odstotkov mladih v tej skupini je bilo redno zaposlenih, med temi približno 70 odstotkov s pogodbo za nedoločen čas. Med vsemi mladimi delovno aktivnimi jih je 92 odstotkov delalo polni delovni čas, približno osem odstotkov pa je imelo skrajšani delovnik. Brezposelnost med mladimi sicer narašča, zato se jih vse več odloča za podaljševanje študija.

Med mladimi v starosti 25 do 29 let je imelo leta 2011 šest odstotkov osnovnošolsko izobrazbo ali manj, 65 odstotkov jih je imelo srednješolsko, 29 odstotkov pa jih je že doseglo višje- ali visokošolsko izobrazbo.