V Mladem forumu menijo, da je položaj tistih, ki opravljajo študentsko delo, še vedno povsem neustrezen, saj dopušča preveč kršitev in zlorab. Dodajajo, da je treba poleg štipendiranja dijakom in študentom zagotoviti še dodaten vir dohodka in da se sredstva iz študentskega dela porabljala namensko.

Njihov predlog, študentskim organizacijam naj bi ga poslali še ta teden, vidijo kot samostojen zakon, odprti pa so tudi temu, da bi ga vključili v prenovljeni zakon o delovnih razmerjih.
Tudi študentje bi plačevali prispevke
Predlog sicer predvideva vključitev študentskega dela v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ti delavci bi imeli tudi vse pravice v primeru smrti in invalidnosti, ki bi nastala na delovnem mestu.
Prav tako bi se opravljene ure dela v enakem obsegu štele še v delovno dobo, pri čemer višina mezde ne bi vplivala na višino pokojnine. Priznane pa naj bi bile tudi delovne izkušnje.

Ob tem pravijo, da ni potrebe po zdravstvenem zavarovanju, ker so dijaki in študenti zavarovani že po svojem statusu. Delodajalci bi po predlogu plačali le pavšalni znesek za poškodbe pri delu.

Četrtina bi šla cesarju
Delo dijakov in študentov bi obdavčili po 25-odstotni stopnji, od česar bi 12,5 odstotka šlo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pet odstotkov za štipendije, štirje odstotki za financiranje mladinskih dejavnosti prek mladinske fundacije, trije odstotki bi bili namenjeni za izgradnjo študentskih domov, odstotek pa za podporno infrastrukturo (evidence).
Del denarja, ki bi ga prejela mladinska funadcija, bi šel tudi za delovanje študentskih organizacij, ki pa bi se morale zanj potegovati na javnih razpisih. Študentsko in dijaško delo bi po predlogu Mladega foruma posredoval zavod za zaposlovanje ali druge primerne organizacije, strošek tega pa bi kril delodajalec.
Poleg tega predlagajo tudi vzpostavitev centralne evidence študentskega dela, ki bi bila povezana z evidenco o vpisu, kar bi omogočalo lažji nadzor obsega študentskega dela. V podmladku SD-ja predlagajo, da bi za podjetja veljala omejitev, tako da bi na tri zaposlene prišel en študent, kar pa ne bi veljalo za neprofitne organizacije.
Najnižja bruto urna postavka bi znašala pet evrov, zgornja meja zaslužka pa bi bila 6.000 evrov bruto na leto. Delodajalec naj bi študentu zagotovil tudi malico, če bi delo trajalo več kot štiri ure, oz. bi mu ponudil nadomestilo in mu zagotovil še pol ure za malico.