To namreč ni zakonsko urejeno in je nova oblika suženjstva, opozarjata predsednica Mladinskega sveta Slovenije Tea Jarc in predsednica Sindikata Mladi plus Sanja Leban Trojar.

Praksa oziroma volontiranje je na nekaterih področjih obvezna na koncu šolanja za pridobitev naziva oziroma poklica, ponekod pa ne oziroma se izvaja z namenom pridobivanja delovnih izkušenj – država namreč nima pregleda ne nad prvo niti nad drugo obliko izvajanja volontiranja.

Mladi delajo tudi do 16 ur na dan
Število mladih ljudi, ki delajo od osem, v zasebnem sektorju ponekod celo do 16 ur, pa je nemogoče ugotoviti, saj ministrstva nočejo razkriti podatkov, jih nimajo ali pa razpolagajo z različnimi podatki.

Nejasni podatki
Tako jim je, denimo, po besedah Sanje Lebar Trojar ministrstvo za izobraževanje sporočilo, da je bilo v šolskem letu 2013/2014 v osnovnih šolah 200, v vrtcih 44 volonterjev za pridobitev poklica učitelja oziroma vzgojitelja; v letu 2014 400 oziroma 11, v šolskem letu pa 2014/2015 pa 199 oziroma 47. Na FURS-su sta letos le dva, a je bilo lani na DURS-u kar 57 pripravnikov.

Mladi ne kuhajo kav
»Največ neplačanega dela pripravniki opravijo za javno upravo. Mladi tam ne kuhajo kav, ampak opravljajo primerljivo strokovna dela namesto koga drugega,« je dejala Tea Jarc in pozvala predsednika vlade Mira Cerarja, da do ureditve vprašanja volonterskih pripravništev prekine razpisovanje le-teh.

Naj vlada volontira!
Skupaj s Sanjo Lebar Trojar sta vse pristojne pozvali, da do ureditve razmer svoje delo opravljajo volontersko. Želita si analize tega področja in ureditve, predvsem pa odpravo volontiranja tam, kjer ni nujno za pridobitev poklica; prav tako zagovarjata nujni nadzor na tem področju.

Izkoriščevalski biroji
Medtem ko v javnem sektorju vsaj priznavajo, da imajo pripravnike, ki pa jih ne morejo plačati, kaj šele zaposliti po pridobitvi naziva, pa se študentje bojijo imenovati delodajalce, ki jih s pridom izkoriščajo, saj jim grozijo s tožbami. Kot je pojasnila absolventka arhitekture Ana Belčič, je za neurejene razmere kriva tudi nedorečena zakonodaja, ki omogoča enomesečno študijsko prakso, a se ta pogosto podaljšuje, kot se podaljšuje seznam vsakodnevnih delovnih obveznosti absolventov ali diplomantov arhitekture.

Podnevi arhitekt, ponoči natakar
Tako so po njenih besedah arhitekti čez dan v birojih delajo zastonj, zvečer pa delajo v lokalih. Problema se je zavedela tudi Zbornica arhitektov Slovenije, a sankcioniranja izkoriščevalcev še niso dočakali. Mladi slišijo le njihove prazne obljube, da jim bodo delo plačali, če bodo dobili kakšen natečaj. Veliko jih zaradi tega zapušča Slovenijo.