"Nakup bo zagotovo izveden po sistemu vlada vladi, torej brez posrednikov," je o postopku nabave osemkolesnikov poudaril minister za obrambo Marjan Šarec. Foto: Televizija Slovenija

"Stagnacija modernizacije Slovenske vojske poteka že več kot 10 let, zaveze, ki smo jih dali pred mnogimi leti, še danes niso izpolnjene," je povedal načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalpodpolkovnik Robert Glavaš. Da smo na repu držav članic zveze Nato, ko gre za odstotek BDP-ja, namenjenega za obrambo, ni novost. Manj kot Slovenija so lani za obrambo namenile le Belgija, Španija in Luksemburg. Mejo 2 odstotkov BDP-ja za obrambo naj bi Slovenija dosegla leta 2030.

"Nekateri mislijo, da ker je Nato kolektivna organizacija, se bomo zanašali na druge. Vendar je v Natu izjemnega pomena deljenje bremen. Vsaka država mora pač izpolniti tisto, kar si je sama zadala," je prepričan obrambni minister Marjan Šarec.

Srednja bataljonska bojna skupina

Podpolkovnik Žiga Pretnar, poveljnik 10. pehotnega polka. Foto: Televizija Slovenija
Podpolkovnik Žiga Pretnar, poveljnik 10. pehotnega polka. Foto: Televizija Slovenija

Med neizpolnjenimi obljubami Slovenije Natu sta tudi izgradnji srednjega izvidniškega bataljona in srednje bataljonske bojne skupine. Podpolkovnik Žiga Pretnar, poveljnik 10. pehotnega polka, ki sodeluje pri izgradnji, je skupino opisal kot namensko organizirano zmogljivost, kar pomeni, da se vzpostavi, ko je to potrebno in lahko neprekinjeno brez podpore deluje 72 ur. Osnova skupine je bataljon, zraven pa so dodani moduli oziroma elementi bojnega delovanja.

Število bojnih in ostalih vozil, ki jih Slovenska vojska za tako skupino potrebuje, je tajno, prav tako število vojakov. Poznavalci tovrstno bojno skupino sicer opisujejo kot "več kot bataljon, a manj kot brigada". Poenostavljeno torej govorimo o več sto do največ 3 tisoč vojakih. Ob poveljstvu jo sestavljajo različni moduli oziroma elementi, na primer: motorizirana četa, logistična četa, vod za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo, pa tudi vod zračne obrambe, vojaška policija in podobno.

Ključni del bojne skupine so osemkolesniki

Za srednjo bataljonsko skupino so potrebni tudi osemkolesniki, ki izpolnjujejo določene kriterije. Ključni so trije: zaščita sil, torej stopnja neprebojnosti oklepa, bojna moč oziroma kaliber oborožitve na vozilu in premičnost, torej kako in kje se to vozilo lahko premika in s tem, kje ta enota lahko deluje.

Med prispelimi ponudbami so po neuradnih informacijah tudi poljski osemkolesniki Rosomak. Foto: EPA
Med prispelimi ponudbami so po neuradnih informacijah tudi poljski osemkolesniki Rosomak. Foto: EPA

Minister za obrambo je pred odhodom v Vilno posebej za RTV Slovenija pojasnil, kako daleč je postopek izbiranja vozila: "Vsi bi radi že izvedeli za katero vozilo bo šlo, vendar kadar greš v raziskavo trga, kadar obdeluješ pet ponudb, seveda lahko stvari dlje časa trajajo."

Po naših informacijah so na mizi ponudbe za osemkolesnike iz Finske (Patria), Romunije (Mowag), Poljske (Rosomak), Turčije (Otokar) in ZDA (General Dynamics). "Nakup bo zagotovo izveden po sistemu vlada vladi, torej brez posrednikov," je še povedal minister za obrambo. Po zelo optimističnem scenariju bi lahko bila bataljonska bojna skupina pripravljena leta 2027.

Slovenija trenutno brez učinkovite zračne obrambe

V skladu z Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske se po besedah ministra za obrambo bliža tudi nakup sistemov protizračne obrambe. V kratkem naj bi Slovenska vojska podpisala pogodbo za nemški sistem protizračne obrambe Iris-T.

"Mi ta hip nimamo neke zelo učinkovite zračne obrambe. Nekateri glasovi v Sloveniji sicer pravijo, da nas kolektivno varuje Nato, ampak za prihod zavezniških letal do Slovenije traja nekaj časa, protizračna obramba s takim sistemom pa je nekaj drugega, kot so letala. Spomnimo se brezpilotnega letala, ki je padel na Zagreb. Če bi se v Ljubljani zgodilo kaj podobnega, bi bilo prvo vprašanje prebivalcev, zakaj se je to zgodilo in ali nismo imeli ustrezne protizračne obrambe," je opozoril Šarec. Sprva je bilo mišljeno, da bo Memorandum o skupnem javnem naročanju sistemov zračne obrambe (iniciativa Zaščita evropskega neba) podpisan že ob robu vrha v Vilni, a je podpis prestavljen za kratko časovno obdobje.

Sistem protizračne obrambe Iris-T. Foto: Televizija Slovenija
Sistem protizračne obrambe Iris-T. Foto: Televizija Slovenija

Zveza Nato hvali vojake na mednarodnih misijah

Pričakovanja Nata pa Slovenska vojska več kot izpolnjuje na področju sodelovanja v mednarodnih misijah. Načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalpodpolkovnik Robert Glavaš je povedal, da je na mednarodnih misijah več kot 5 odstotkov stalne sestave Slovenske vojske, kar pomeni, da je Slovenija v vrhu Natovih držav.

"To Natove strukture tudi vedno znova prepoznajo," je dodal. Slovenske vojakinje in vojaki so trenutno prisotni v 11 državah po svetu, skupno je na mednarodnih misijah približno 300 pripadnikov Slovenske vojske.