"Pri tem ji moramo vsi pomagati, kolikor je mogoče. Ne da bi pri tem ostali brez kakšne kritične besede - če in ko je potrebna, ampak v bistvu gre za to, da je zdaj 'čas' zelo pomembna kategorija, kot je rekla že predsednica vlade," je povedal voditeljici Rosviti Pesek, pogovor pa je potekal na Brdu pri Kranju, kjer bo v četrtek potekalo srečanje voditeljev zahodnobalkanskih držav, predsednika Francije Françoisa Hollanda in drugih predstavnikov Evropske unije.

Predsednik je govoril predvsem o projektu Brdo, odnosih s Francijo in širitvi Evropske unije ter krizi, skozi katero se prebija, ozrl pa se je tudi na aktualno dogajanje v Sloveniji.

"Slovenija bi lahko začela proces okrevanja"
"Mislim, da - in to je bilo tudi v skladu z mojo napovedjo - je šla Slovenija konec maja skozi šivankino uho pri Evropski komisiji, za las smo se izognili sankcijam, ki bi dejansko pomenile začetek oviranja naše suverenosti nad reguliranjem svoje krize. Tako ostajamo še vedno gospodar svoje usode. Pravim, če v prihodnje - ta 'če' naj torej ostane - ne bo nekih zame nepredvidljivih domačih ali mednarodnih novih okoliščin, potem mislim, da bi Slovenija lahko začela s procesom okrevanja," je tako odgovoril na vprašanje, ali bi še vedno "zastavil džokerja, da bo vladi Alenke Bratušek uspelo", kot je to spomladi zagotovil med obiskom Rima in Pariza.

"Tako kot mnoge druge države se tudi mi ne znamo izvleči iz začaranega kroga, ko varčevalni ukrepi zavirajo obnovitev gospodarske rasti. Tukaj bo verjetno v nekem primernem času potrebno tveganje, ko bo treba denar, ki ga bo država dobila cenejšega kot zdaj, investirati v zagon gospodarstva. Zato pa bo potreben politični konsenz, nacionalni konsenz, zato je tudi zdaj vse, kar povečuje politične ali druge razprtije med nami, lahko ovira gospodarskemu okrevanju," je prepričan Pahor.

Pahor: Držati slovensko skupnost čim bolj skupaj
"Moja glavna naloga, naloga predsednika republike je, da držim našo slovensko skupnost čim bolj skupaj. Da o vseh razlikah, ki so povsem normalne, čim bolj enotno - kolikor je to mogoče - preživimo ta surov čas krize in se potegnemo iz njega boljši. Da bi to dosegel, ob izkušnjah, ki sem jih imel v odnosu med predsednikom vlade in predsednikom države v mojem času, vem, da se kdaj lahko kaj reče, kdaj pa je še boljše kaj narediti, ne da bi se kaj reklo. In tako tudi ravnam," pa je pojasnil svojo očitano neodzivnost pri kadrovski politiki nove vlade.

Podpora slovenskim kmetom
Zagotovil je tudi, da imajo slovenski kmetje njegovo razumevanje in podporo. "Podpiram in spodbujam odgovornost mladih gospodarjev, ki prevzemajo kmetije od starejših, od svojih staršev. Imamo relativno razvito podeželje v primerjavi z drugimi državami v srednji in vzhodni Evropi, in si želim, da bi tako tudi ostalo," je dejal.

"Slovenski kmet morda z gospodarskega vidika ni odločilen za naše preživetje, vendar utegne biti tudi s tega vidika kdaj v prihodnje, če se bodo stvari zavrtele slabše, kot si kdor koli predstavlja danes v svetu, bolj odločilen, kot bi si mislili. Urejeno slovensko podeželje, na katerem ima slovenski kmet svojo zemljo in ima mnogo razlogov, da jo s pridnostjo obdeluje - to je prihodnost," je dodal predsednik republike.

Celoten pogovor si oglejte v videu.