Nekdanji predsednik in dolgoletni diplomat v Združenih narodih je v Studiu City pojasnjeval predvidevanja, da naj bi se leta 2016, ko se mandat izteče trenutnemu generalnemu sekretarju organizacije Ban Ki Munu, potegoval za mesto generalnega sekretarja. Povedal je, da je o kandidaturi še prezgodaj govoriti, da pa je izrazil načelno pripravljenost, da bi se čez dobri dve leti res podal v boj za omenjeno mesto.

"Moja kandidatura je utemeljena z mojo dolgoletno prakso. V Združenih narodih sem delal več kot 30 let, na več položajih, in to je jedro kandidature," je povedal Türk in na vprašanje Marcela Štefančiča, kaj bi se zgodilo, če se vlada, ki ga je podprla, zamenja, odgovoril, da menjava vlade ne bo nič hudega. "Vprašanje kandidature ni vezano na vlade, vezano je na mednarodno skupnost. Kandidat se mora najprej opredeliti, potem pa je stvar vseh svetovnih vlad, da podajo svoje mnenje," je povedal Türk.

Ker je vzhodnoevropska skupina držav v Združenih narodih, ki ji pripada tudi Slovenija, edina, ki še ni imela generalnega sekretarja, krožijo govorice, da bo naslednji prvi mož organizacije prav iz te skupine. "To daje pomembno težo vprašanju, in če bo vzhodnoevropska skupina predstavila dobrega kandidata, bo to teža, ki ji ne bo oporekati," je povedal Türk in dodal, da je pomembno le, da so kandidati, ki se bodo prijavili za položaj, kredibilni.

"To ni vprašanje nacionalne politike, ampak vprašanje patriotizma"
Na voditeljevo vprašanje, kako se odziva na to, da stranka SDS ne podpira njegove kandidature, je Türk odgovoril, da to ni vprašanje nacionalne politike, ampak da je to vprašanje patriotizma. "Če bo šlo za resno kandidaturo, verjamem, da jo bodo vsi podprli," je dejal Türk. Glede kandidature Lojzeta Peterleta za generalnega sekretarja Sveta Evrope, ki je vlada ni podprla, pa je Türk povedal, da ne pozna vseh okoliščin primera, da pa pozna izjavo stranke NSi, ki je Peterleta predvidela za neko drugo funkcijo, zato je šlo po njegovem mnenju predvsem za pomanjkanje koordinacije.

Kako pa bo na svojo stran pridobil velike sile, kot so ZDA, Rusija, Velika Britanija? "Predstavniki teh držav me poznajo, opredelili pa se bodo sami. Vse je odvisno od tega, kako bodo presojali posamezne dejavnike in kakšen profil kandidata si želijo," je povedal Türk in pojasnil, da je presoja v rokah petih stalnih in takratnih nestalnih članic Varnostnega sveta, ki bodo skupaj izbrale enega kandidata, ki ga bo morala nato potrditi še Generalna skupščina.

Türk je pojasnil, da trenutno veliko potuje v okviru Madridskega kluba, kluba nekdanjih predsednikov držav, in da bo imel prek stikov in dejavnosti v okviru tega največ možnosti za pogovore in pogajanja. Priznal je, da bi znalo biti to, da je Slovenija med dolžnicami Združenim narodom, tudi težava, in izrazil prepričanje, da bi morala država ta dolg poravnati. Povedal je še, da je bila Slovenija v času njegovega delovanja v organizaciji med rednimi plačnicami in članica t. i. častnega kluba, na kar je bil zelo ponosen.

"Potrebujemo avtoriteto pravosodnega sistema"
Na koncu sta se Türk in Štefančič dotaknila še dogajanja v Sloveniji. Türk je dejal, da je naklonjen prebujanju civilne družbe, ki smo ji bili priča lansko zimo, in da je takratni pritisk dal rezultate. "Zdaj mora civilna družba pokazati sposobnost, da oblikuje neki dnevni red, ki je primeren za današnji čas, in da se oblikuje v politične sile. Morala bi nastati nova politična govorica, ki jo bodo morale upoštevati tudi druge politične sile," je pojasnil.

Vladi nekdanjega premierja Janeza Janše je očital zategovanje pasu in priznal, da je bilo v letu 2013 tega zategovanja še več, ampak je bilo to verjetno nujno. "Ni bilo manj slabih rešitev, bile so le še slabše rešitve. Vladi ni mogoče zameriti za njene odločitve," je povedal Türk, a dodal, da bi se morale v novem letu zadeve umiriti, da ne podpira novih davkov in da upa, da bo vlada uresničila napovedi, ki jih je dala, ter da bodo reforme dobile konkreten obraz.

Kdo se najbolj norčuje iz pravne države? "Veliko je takih, ampak mi potrebujemo avtoriteto pravosodnega sistema, potem bomo imeli boljšo vladavino prava, boljšo pravno državo in na koncu tudi državo," je za konec še povedal Türk.