"Kolegici, svoji naslednici Mojci Prelesnik, želim, da Informacijskega pooblaščenca popelje še na višjo raven. Zagotovo se namreč da delati še bolje. Zapuščam ji ga v vrhunski kondiciji, s sodelavci, ki so deset let skupaj z mano pisali zgodbo o najbolj spoštovani instituciji v Republiki Sloveniji," je ob predaji poslov svoji naslednici sporočila Pirc Musarjeva.

"Na področju varstva osebnih podatkov pomemben izziv ostaja nadzor osebnih podatkov v okviru delovanja varnostno-obveščevalnih služb, ki so v polju dvostranskih izmenjav osebnih podatkov povsem brez nadzora. Ne morem mimo tega, da je slovenski zakon o SOVA še vedno tak, kot je bil pred šestimi leti, ko smo začeli opozarjati na to, da je zaradi tega, ker prisluškovanje na mednarodnih zvezah lahko odobri direktor SOVA, in ne sodišče, kot zahteva naša ustava, neustaven," je še opozorila Pirc Musarjeva.

Ob tem je še opozorila, da bo imela nova informacijska pooblaščenka precej dela na področju dostopa do javnih informacij, saj so od aprila zavezanci tudi vsa podjetja pod prevladujočim vplivom države, občine ali javnih zavodov. "Tu lahko moja naslednica pričakuje največ odpora," je dodala Musarjeva.
Novi zavezanci, novo delo
Nova informacijska pooblaščenka Prelesnikova je ob prevzemu funkcije pozvala vse nove in stare zavezance za posredovanje informacij javnega značaja, da učinkovito in dosledno izvajajo svoje zakonske obveznosti in da v postopkih sodelujejo z njenim uradom in mu omogočijo, da učinkovito in hitro izvaja svoje pristojnosti.

"Podeljevanje vrste novih pristojnosti informacijskemu pooblaščencu je nedvomno priznanje, a tudi velika obremenitev, saj se novi zavezanci ne zavedajo svoje nove naloge," je dejala. Pri tem je izpostavila Družbo za upravljanje terjatev bank, ki je po njenih besedah "absolutni zavezanec".

Odprava zaostankov in novelacija zakona
Med prednostnimi nalogami je navedla odpravo zaostankov, ki so nastali zaradi povečanega obsega pristojnosti informacijskega pooblaščenca. Med prvimi izzivi bo tudi zagotavljanje učinkovitega izvajanja noveliranega zakona o dostopu do informacij javnega značaja, je pristavila.

Posebno težavo po njenih besedah predstavljajo še neizdani podzakonski akti, ki jih morajo na podlagi novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja izdati čim prej. Tako informacijskemu pooblaščencu ne bo treba tehtati, ali je konkretna pravna oseba sploh zavezanec po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, je pojasnila.

"Ko bodo podzakonski predpisi izdani in ko bo register zavezancev objavljen na Ajpesu, bo veliko lažje," je pojasnila. Strinja se, da bo treba slediti tudi novim informacijskim tehnologijam. "Organi vedno zaostajamo za novimi tehnologijami, ki pa jim moramo slediti. A zaostanki in novela zakona so trenutno prioriteta," je dejala.