Sanje vseh zaposlenih staršev so, da bi imeli vrtec za svojega otroka čim bolj pri roki, zato se je predvsem čez lužo v velikih in uspešnih korporacijah že pred časom pojavilo organizirano varstvo malčkov kar v znotraj podjetja samega - med bolj znanimi podjetji s tovrstno obliko vrtca je na primer Yahoo.

V Sloveniji zaradi drugačne zakonodaje to ni bilo mogoče, pred tedni pa je tudi pri nas začela veljati novela Zakona o vrtcih (Zvrt), ki omogoča organiziranje oddelkov javnega vrtca pri visokošolskih zavodih, ki izvajajo študijski program predšolske vzgoje, pa tudi organiziranje enote ali oddelka javnega vrtca v prostorih gospodarske družbe.

Na ministrstvu za šolstvo so za MMC pojasnili, da je namen pravne podlage, da se omogoči partnersko povezovanje visokošolskega zavoda in vzgojno-izobraževalnih zavodov - vrtcev, kar je eno izmed načel pri poklicnem razvoju strokovnih delavcev na področju predšolske vzgoje.

"Z vzpostavitvijo normativne podlage v 10.č členu ZVrt je tako dana še dodatna podora poklicnemu razvoju bodočih vzgojiteljev predšolskih otrok in možnost, da se vzpostavi posebna mreža t. i. hospitacijskih vrtcev," so dejali, a dodali, da bo za odgovore na vprašanja o omenjeni izvedbi v praksi treba počakati na konkretne pobude katere izmed fakultet, ki so v preteklih letih želele, da bi lahko organizirali takšen vrtec.

To sta bili Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru in Pedagoška fakultete Univerze na Primorskem, zato smo odgovore poiskali tudi pri njih.

Za boljši stik s prakso
V Mariboru so nam pojasnili, da so se zavzemali za ureditev pravne podlage, ki bi omogočala organizacijo vrtca kot enoto znotraj visokošolskih zavodov, ki izvajajo visokošolski študijski program predšolske vzgoje.

"Menimo, da takšna organizacija zagotavlja boljšo kakovost izvajanja študijskega programa, kvalitetnejši razvoj strokovnega področja ter boljši stik s prakso in okoljem," so prepričani, zato so s spremembami zakona zadovoljni. Potrdili so, da je bila pobuda za organiziranje takšne enote že obravnavana na vseh organih fakultete in umeščena v načrt dela fakultete in univerze, kar je v končni fazi potrdil tudi Upravni odbor Univerze v Mariboru. "V nadaljevanju bo treba v okviru zdaj veljavne zakonodaje poiskati najugodnejšo finančno konstrukcijo, ki bo omogočila ustanovitev in zagon vrtca ter v dolgoročni perspektivi zagotavljala njegovo uspešno delovanje," so napovedali.

Na Primorskem že dodobra zavihali rokave
Zelo resno so se tega projekta že leta 2010 lotili na Primorskem. Imenovana je bila delovna skupina strokovnjakov Pedagoške fakultete, ki je pripravila izhodišča in koordinirala aktivnosti.

Med razlogi za odločitev za ustanovitev univerzitetnega vrtca so navedli zagotavljanje kakovostne vzgoje in izobraževanja v zgodnjem otroštvu otrokom študentov in zaposlenih na univerzi in s tem ustreznejše razmere za študij in delo, tak vrtec pa so videli tudi kot prostor za implementacijo novih spoznanj o učenju in poučevanju v prakso. Poudarili so tudi, da se je z odpiranjem Univerze na Primorskem v širši evropski in svetovni prostor pojavila tudi potreba po vrtcu, ki bo omogočil vključevanje otrok študentov in učiteljev iz različnih jezikovnih in kulturnih okolij.

Začeli so aktivnosti za začetek delovanja univerzitetnega vrtca: ugotavljanje interesa, iskanje primerne pravno-organizacijske oblike za delovanje vrtca, priprava strokovnega programa in poslovnega načrta ter iskanje primernih prostorov.

Na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika so potrdili, da namero po vključitvi otrok v ta vrtec izkazujejo tako študenti kot zaposleni. Pritrdilno je odgovorilo 82 študentov iz Kopra, 14 iz Izole, 11 iz Pirana ter 146 študentov iz drugih občin. Enako je odgovorilo 70 zaposlenih iz Kopra, 16 iz Izole in 11 iz območja občine Piran.

"Kljub izkazanemu velikemu interesu smo presodili, da bi na začetku delovanja vrtca ta deloval z dvema oddelkoma - en oddelek za otroke od prvega do tretjega leta starosti in en oddelek za otroke od treh let do vstopa v šolo - in s tem bi vsaj delno zadovoljili izkazane potrebe," pojasnjujejo. O svoji nameri so obvestili ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki pa njihove namere ni podprlo zaradi tedaj veljavne zakonodaje, zato so aktivnosti za ustanovitev univerzitetnega vrtca leta 2013 opustili.

Najmanj 50.000 evrov za začetek
"Danes ocenjujemo, da so s spremenjeno zakonodajo odstranjeni pravno-formalni zadržki, ki so ovirali ustanovitev Univerzitetnega vrtca Univerze na Primorskem pred leti. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje zagotovitve potrebnih materialnih sredstev za zagon in delovanje vrtca," so opozorili. Že začetni stroški takega projekta bi bili namreč precej visoki - po oceni univerze vsaj 50.000 evrov.

Izbrani prostor bi bilo namreč treba preurediti in opremiti tako, da bi bil v skladu z zakonskimi zahtevami, dva oddelka pa bi nato zahtevala tudi plače dveh vzgojiteljic in dveh pomočnic ter sredstva za njuno nemoteno delovanje. Če bi rešili tudi materialno vprašanje in vprašanje lokacije, pravijo, da ni zadržkov, da ne bi pristopili k ustanovitvi univerzitetnega vrtca.

Lek "pri sosedih" že od leta 1975
Zaradi zakonskih omejitev so nekatera slovenska podjetja uporabila druge možnosti - vrtec v neposredni bližini, ki postane tesno prepleten z njimi. Tak primer je Lek.

Že pred nekaj desetletji so sklenili, da bodo zaradi prostorske stiske v vrtcih stavbo ob Lekovi lokaciji na Verovškovi v Ljubljani uredili za potrebe vrtca in tako omilili skrbi mladih zaposlenih staršev. Vrtec je začel delovati leta 1975 pod okriljem vrtca Najdihojca, ki je javni vzgojno-izobraževalni zavod za predšolsko vzgojo, ki ga je ustanovila Mestna občina Ljubljana. Pobuda se je izkazala za zelo pozitivno, saj je vrtec od njegove ustanovitve do danes polno zaseden, so za MMC zagotovili v podjetju.

"Tisti, ki imajo otroke v Lekovem vrtcu, vidijo prednost v bližini vrtca. To pomeni, da je mogoče otroke pripeljati in odpeljati z najmanjšo izgubo časa, bližina vrtca pa se je pokazala za prednost v primerih, ko otrok nenadoma zboli in ga je treba odpeljati k zdravniku ali domov. Starši, ki imajo otroke v našem vrtcu, poudarjajo predvsem prijetno, skoraj domače razpoloženje v vrtcu, ki ga vsa leta ustvarja osebje vrtca. K domačnosti pripomore tudi dejstvo, da se vsi starši med seboj poznajo in tako zelo dobro sodelujejo pri različnih dejavnostih, povezanih z vrtcem. Vse to zagotovo doprinese k večji sproščenosti na delovnem mestu," naštevajo prednosti.

Občina daje za stroške, podjetje za investicije
Ljubljanska občina financira izvajanje programa in plačuje stroške tekočega vzdrževanja, kot sta elektrika in voda, Lek pa skrbi za vse investicije. Med drugim je leta 2008 tudi v celoti financiral izgradnjo novega, sodobnejšega in prostornejšega vrtca, za katerega je namenil 700.000 evrov. Prenovljeni vrtec ima tri enake igralnice ter športno igralnico in likovno učilnico. Skupna površina vseh notranjih igralnih prostorov znaša 270 kvadratnih metrov, tudi okolica vrtca je primerno urejena za igro na prostem. Ceno programov predšolske vzgoje določa Mestna občina Ljubljana.

Vrtec je namenjen vsem otrokom od prvega leta do vstopa v šolo, saj to ni zaprti tip vrtca. Za otroke skrbijo tri vzgojiteljice in tri pomočnice vzgojiteljic. Delovni čas je prilagojen potrebam staršev in je odprt od 6.30 do 17.00. Trenutno vrtec obiskuje okrog 50 otrok, še pravijo v Leku.

Krka donira vrtcem v regiji
Tudi v drugem slovenskem farmacevtskem gigantu Krka se zavedajo, da je usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih izjemno pomembno, saj vedo, da so zaposleni takrat, ko imajo življenje primerno urejeno, lahko bolj zadovoljni in uspešnejši pri svojem delu.

Za MMC so pojasnili, da posebnega varovanja za otroke Krkinih sodelavcev sicer ne načrtujejo, vendar pa vrtcem v dolenjski regiji namenjajo sredstva za obnovo igralnic, otroških igrišč in nakup igral.