Družinsko življenje se je v zadnjih desetletjih precej spremenilo. Delovne ure so razporejene precej bolj razpršeno kot v časih prejšnjih generacij, vožnja v službo zaradi gostejšega prometa daljša ali bolj zapletena. Čeprav je sistem predšolskega varstva in vzgoje v vrtcih pri nas učinkovit in dostopen, je bivanje otrok omejeno na največ devet ur na dan.

Mlada mamica Katja nam opiše svojo družinsko zagato: službo ima na drugem koncu Ljubljane, mesto v vrtcu za dva otroka so dobili v enoti blizu doma. Mož dela v drugem kraju. Ko sama odda otroke v vrtec, potrebuje okoli pol ure, da pride v službo. Njen delavnik je bil dolg osem ur, a zaradi narave dela ne more pisarne zapustiti točno ob uri, temveč mora dokončati začeti projekt. To včasih prinese dodatnih pet ali pa 15 minut, pojasnjuje. Če nato prišteje še pol ure vožnje domov, ji otrok ne uspe vzeti iz vrtca v določenih devetih urah. Prav tako to ne bi uspelo možu, saj je njegova pot v službo in nazaj še daljša. Stari starši so še delovno aktivni ali pa ne živijo v njihovi bližini. Zato Katji ni preostalo drugega, kot da se z delodajalcem dogovori o krajšem delovnem času.

Država krije prispevke od minimalne plače
Slovenija je namreč kot ukrep za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja leta 2001 uvedla možnost, da eden od staršev izkorišča krajši delovni čas (4-, 5-, 6- ali 7-urni delovnik), dobi seveda zato ustrezno zmanjšano plačo, a mu država krije manjkajoči del prispevkov. Toda tukaj je pomembno določilo: država ne plača prispevkov od dejanske plače starša, temveč od minimalne plače! To pa ima posledice za prihodnost: vpliva lahko na nižjo odmerjeno pokojnino.

Leta 2016 je po podatkih ministrstva za delo pravico do krajšega delovnega časa izkoriščalo 14.485 staršev. In pri večjem delu upravičencev država vplačuje prispevke od nižje osnove, kot je njihova plača.

Slabši ekonomski položaj žensk
"To pomeni, da so tisti, ki ta ukrep izkoristijo, v ekonomsko slabšem položaju. Skrajšan delovnik pomeni namreč nižjo plačo, manj možnosti za napredovanja in ne nazadnje tudi nižje pokojnine. Hkrati pa je treba opozoriti, da možnost skrajšanega delovnika zaradi starševstva vzamejo predvsem ženske, kar negativno vpliva na njihov položaj na trgu dela in posledično na njihovo ekonomsko neodvisnost," opozarja Živa Humer, doktorica socioloških znanosti in raziskovalka na Mirovnem inštitutu.

Pravico do krajšega delovnega časa ima namreč po zakonu eden izmed staršev, ki varuje enega otroka, in sicer do otrokovega 3. leta starosti, ali ki skrbi za gibalno ali duševno oviranega otroka (do otrokovega 18. rojstnega dneva), ali ki skrbi za najmanj dva otroka - v tem primeru lahko to pravico izkoristi do konca 1. razreda osnovne šole najmlajšega otroka.

V večjem delu se za to odločajo mame, a kot kažejo razmere na trgu dela in življenjske razmere, je to zanje včasih edina možnost. Glede na to, da je tudi starševsko nadomestilo za novorojenega otroka od leta 2012 znižano na 90 odstotkov plače, se ta leta intenzivne skrbi za otroke negativno poznajo v starosti, saj bo zaradi nižjih vplačil prispevkov tudi pokojnina nižja.

"Pri nas je pokojninska vrzel med spoloma okoli 25-odstotna. Mnogi pa jo vidijo kot posledico svobodne "izbire" žensk. Češ, so se pač odločile, da bodo manj časa v službi. Ker gre za individualno izbiro, država ne more prevzemati odgovornosti. Ta vaš primer zelo dobro pokaže, da politika še kako vpliva na izbiro, saj ureja tako pravice, povezane s starševskim varstvom, kot zakonodajo na področju delovnih razmerij," pa ob tem poudarja dekanka Fakultete za socialno delo Vesna Leskošek.

Profesorica s Fakultete za socialno delo Barbara Kresal pa v analizi zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih opozori tudi, da krajši delovni čas ne prinaša samo več časa za družinska in gospodinjska opravila, temveč tudi samoumevno prevzemanje te odgovornosti tistega od staršev, ki dela krajši delovni čas, to pa so v večini ženske. "In tako je krog stereotipov in porazdelitve tradicionalnih družbenih vlog sklenjen."

Zapleti pri negi za otroka
Pri tem je treba omeniti še eno, ne nepomembno podrobnost: bolniški dopust za bolnega otroka mora vzeti tisti izmed staršev s krajšim delovnikom. V nasprotnem primeru mora namreč tisti, ki dela poln delovni čas, po na primer 4 (ali 5, 6 ali 7) urah, ko se izteče delovnik drugega starša, nazaj v svojo službo. To pa znova pomeni nižjo plačo in posledično vpliv na odmero pokojnine.

Spremembe so v načrtu
Skratka, ukrep, ki je sicer namenjen lažjemu in boljšemu usklajevanju družinskega in poklicnega življenja, država daje "s figo v žepu". "Nujna je sprememba, da se prispevki plačujejo od povprečne plače, kar bi veljalo razmisliti, sploh glede na sedanjo gospodarsko rast. Treba je zagotavljati ukrepe usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ki finančno ne prikrajšajo tistih, po navadi žensk, ki te ukrepe izkoristijio," pravi Živa Humer.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve odgovarjajo, da je v predlogu Resolucije o družinski politiki, na katerega še sprejemajo pripombe, zapisana sprememba - in sicer, da se bo plačilo prispevkov za krajši delovni čas plačevalo od povprečne namesto od minimalne plače. "Namen predlaganega ukrepa bi bil predvsem odprava negativnega vpliva na pravice iz pokojninskega zavarovanja." A dinamika uvedbe ukrepov bo odvisna od proračunskih zmožnosti. Natančnejše izračune finančnih posledic še pripravljajo in bodo dokončni, ko bo dokument v celoti usklajen, so še dodali.