Po novem bodo tako sodišča, in ne več centri za socialno delo, odločala o začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja, o rejništvu in skrbništvu. Družinski zakonik med drugim uvaja načelo najmilejšega ukrepa, kar pomeni, da bo treba pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka uporabiti ukrep, ki bo otroka zaščitil in hkrati čim manj posegel v pravice staršev. Odvzem otroka staršem je predviden kot skrajen ukrep, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Zakonik daje staršem možnost, da vnaprej izrazijo voljo, kdo naj skrbi za njihovega otroka v primeru njihove smrti ali trajne nezmožnosti. Sodišče bo voljo staršev upoštevalo, če le ne bo v nasprotju s koristjo otrok. Veljavnost tako izražene volje pa se bo presojala enako kot veljavnost oporoke.

Roditeljsko pravico bo zamenjala starševska skrb
Starševska skrb, ki nadomešča izraz roditeljska pravica, bo lahko v primeru, če otrok ostane brez staršev, dodeljena tudi starim staršem ali drugim ožjim sorodnikom.

Na področju sklenitve zakonske zveze daje novi zakonik prihodnjima zakoncema na voljo več možnih načinov sklenitve zakonske zveze. Zakonsko zvezo bo tako mogoče skleniti samo pred matičarjem in brez prič. Po novem so urejene tudi t. i. jubilejne poroke, torej ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze.