V nagovoru je vprašal, ali ni ustava najvišji pravni akt države, ki razglaša človekove pravice in ureja temelje demokratične državne ureditve ter kot taka zadeva vse državljane. "Smo morda na to pozabili? Nismo z ustavo mislili resno? Morda mislimo, da vrednote, ki jih zagotavlja, nismo sposobni ali voljni uresničiti v vsakdanjem življenju ali sploh mislimo, da se jih ne da uresničiti; da gre le za lepo deklaracijo," je dejal.

Mozetič je še citiral delček ene izmed po njegovih besedah pomembnih odločb ustavnega sodišča, ko so ustavni sodniki zapisali, da "s sprejetjem osamosvojitvenih dokumentov ni prišlo samo do prekinitve državnopravne povezave med Slovenijo in SFRJ, temveč je šlo za prelom s temeljnim vrednostnim konceptom ustavne ureditve".

Poudaril je, da smo s sprejemom ustave razglasili in zavarovali ta novi temeljni koncept naše države, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in kjer je človekovo dostojanstvo temeljna vrednota, ki gre vsakemu človeku.

Spoštovanje človekovih pravic, ki jih zagotavlja ustava, je po njegovem mnenju temelj svobode, pravičnosti in miru v državi, zato je prepričan, "da bi morali dan ustavnosti praznovati vsi, a ne kot spomin na sprejem ustave, temveč kot tisto, kar je pri ustavi bistveno, to je kot opomin na vrednote in ustavnost kot sistem vrednot".

Obisk iz Nemčije
Slavnostni govornik na slovesnosti, ki jo je pred dnevom ustavnosti, 23. decembrom, pripravilo ustavno sodišče, je bil predsednik nemškega ustavnega sodišča Andreas Vosskuhle, ki ga je posebej sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor. V svojem nagovoru je izpostavil naklonjenost nemške ustave Evropi. Poudaril je tudi, da to, da ima Slovenija danes moderno ustavo, upoštevaje celotno dogajanje v tem delu Evrope v zadnjih 100 letih, nikakor ni bilo samoumevno.

Slavnostne seje so se sicer udeležili predsednik Pahor, predsednik državnega sveta Mitja Bervar in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, medtem ko ni bilo predstavnikov vlade, ki naj bi imeli druge obveznosti.

Mozetič je ob tem izrazil prepričanje, da ni šlo za bojkot seje, temveč verjame, da so predstavniki vlade dejansko imeli druge nujne obveznosti.