"Vse, kar sem naredil, je, da sem podpisal sklepe o stalni pripravljenosti," je dejal Dušan Mramor. Kot je dejal, se je za izplačevanje dodatka (obtožnica govori o njegovem nezakonitem izplačevanju od leta 2008 do 2013) odločila delovna skupina, ki je leta 2008 pripravljala vse potrebno za uvedbo novega plačnega sistema. V njej so bili med drugim takratni tajnik fakultete, oba pomočnika, vodja kadrovske službe in predstavnica sindikata.

Sam, kot je dejal, ni bil pobudnik za izplačevanje dodatka, prav tako se kot dekan z njim ni posebej ukvarjal. S tem je zavrnil očitek specializiranega državnega tožilstva, da je bil glavni pobudnik oziroma ideolog dodatka.

Tudi v nadaljevanju današnjega zagovora na Okrožnem sodišču v Ljubljani, s katerim je začel 7. februarja, je Mramor ponovil, da so dodatek uvedli, ker so želeli priti med odstotek najboljših fakultet na svetu, kar je od njih zahtevalo drugačno organizacijo dela, dodatno delo in stalno pripravljenost. Poleg tega je bil po njegovih besedah tak način tudi finančno racionalnejši, saj so predtem za ta namen izplačevali nadure, ki pa so bile za fakulteto dražje.

Zakaj je bilo stalno pripravljenih 47 ljudi?

Na vprašanje, zakaj je moralo biti v nekem obdobju ves čas stalno pripravljenih 47 ljudi, od tega na primer trije hišniki, je odgovoril, da zato, ker so bili hišniki zadolženi za različna dela in vsak izmed njih ni bil usposobljen za vse. "Rečeno je tudi bilo, da pride tisti, ki lahko pride prvi," je dejal. Zavrnil je očitek, da delo dejansko ni bilo opravljeno. "V tistem obdobju sem imel v povprečju 14 intervencij zunaj delovnega časa na dan," je dejal.

Predsednik senata, sodnik Zvjezdan Radonjić je danes povedal, da je v vsej zadevi ključno to, ali so dodatek na fakulteti izplačevali iz javnih ali nejavnih sredstev. "Če izplačila dodatka niso bremenila javnih financ, ne more biti govora o očitanem kaznivem dejanju," je dejal. Prav zadnje, torej ali je šlo za izplačila iz javnih ali nejavnih sredstev, bo ugotavljal sodni izvedenec, ki ga namerava postaviti sodišče.

Mramorjeva obramba je sicer danes v spis že vložila mnenje izvedenca Branka Majerja, ki ga je naročila sama. "Izvedenec je ugotovil, da je bil na fakulteti primanjkljaj virov za plače, kar pomeni, da dodatek ni mogel biti financiran iz proračuna, ampak iz drugih virov," je mnenje povzel Mramor. Majer bo kot priča zaslišan 23. marca.

Sklepa nisi mogel podpisati zase

Svoj zagovor sta danes podali tudi nekdanji prodekanji Mojca Indihar Štemberger in Polona Domadenik. Prvo obtožnica bremeni, da je zlorabila položaj, ko je podpisala sklep o stalni pripravljenosti Mramorja, drugo pa, da je položaj zlorabila, ko je enak sklep podpisala za Tekavčičevo.

Obe sta danes povedali, da sta sklepe podpisali zato, ker je na fakulteti veljalo pravilo, da nekdo ne more podpisati sklepa zase. Sklepe so jim pripravile strokovne službe, ker je za izplačilo dodatka obstajal poseben pravilnik, pa tudi nista imeli nobenega razloga, da bi mislili, da je s tem kar koli narobe. Dodatek sta sicer prejemali tudi sami, kar se jima je glede na to, da sta morali biti stalno pripravljeni, zdelo normalno.

"Delovali smo tako, da če je bilo treba nekaj nujno narediti, npr. ob koncu tedna, da smo to naredili in nismo čakali na ponedeljek. Enkrat smo neko poročilo za eno od akreditacij delali ves konec tedna," je povedala Domadenikova.

Četrta obtožena v zadevi, zdajšnja dekanja ekonomske fakultete Metka Tekavčič, bo svoj zagovor podala na naslednjem naroku, ki je razpisan za torek.