Mufti je v nagovoru zbranih v Hali Tivoli opozoril na marginaliziranost manjšinskih verskih skupnosti pri nas in dodal, da nikoli niso zahtevali nikakršne ekskluzivne pravice zase, "ne sprejemamo pa dejstva, da nas vedno porivajo na obrobje te družbe".

"Zavedamo se, da državni organi nimajo jasne orientacije, ko govorimo o umestitvi Islamske skupnosti v slovenski pravni in kulturni prostor. Čudne odločitve, ki jih nalaga ustavno sodišče v zvezi z vprašanji praznikov ali varuhinja človekovih pravic glede vprašanja obrezovanja dečkov kot vsebinske verske tradicije v islamu in judaizmu, so sporočilo o marginaliziranosti manjšinskih verskih skupnosti, slovenski pravni red pa umeščajo v kategorijo tistih, ki ne spoštujejo pomembnega števila svojih državljanov," je bil kritičen Grabus.

Spregovoril o sklepih ustavnega sodišča
Močnejše in hkrati dolgoročno nevarnejše sporočilo je, da je nekaj, če je zunaj zakona, potem mogoče kriminalizirati in pozneje širiti predsodke in vedno gledati na takšno religijo kot na "tujo" in nenavadno v tukajšnjem kulturnem prostoru, je poudaril in zato člane Islamske skupnosti pozval k odgovornemu delovanju.

Kot je pojasnil, niso dali pobude ustavnemu sodišču o problemu praznikov kot tudi ne o vprašanju zakona o zakolu živali. "Ne glede na to je ustavno sodišče sprejelo splošne sklepe, s katerimi obravnava vprašanje muslimanov, osebe, ki so to storile, pa so se zavestno skrile za zaveso islama kot religije brez strokovnih kompetenc in moralne odgovornosti za svoje delovanje. Celo totalitarne oblasti niso onemogočile in ustavile niti obrezovanja niti prostih dni za praznovanje bajrama in žrtvovanje živali ob kurban bajramu," je izpostavil Grabus.

Delovanje temelji na spoštovanju zakonskih predpisov
Verska praksa temelji na tisočletni tradiciji in kot takšna je po njegovih besedah del muslimanske identitete. "Naše delovanje bo tudi v prihodnje zasnovano na spoštovanju zakonskih predpisov, toda vztrajali bomo pri uveljavljanju pravic za svobodno prakticiranje svoje vere, ki temelji na ustavi in zakonu o verski svobodi," je zatrdil.

Grabus se je med drugim zahvalil članom Islamske skupnosti v Sloveniji za vztrajno pomoč pri gradnji džamije v Ljubljani. "Džamija v Ljubljani je zgrajena na zemljišču, ki so ga kupili verniki, ki so pošteno zaslužili svoj denar, zato je naša džamija blagoslovljena," je izpostavil in izrazil pričakovanje, da bodo kmalu sporočili veselo novico o nadaljevanju gradnje druge faze Islamskega kulturnega centra.

Slovesnosti po vsej Sloveniji
Poslanstvo Islamske skupnosti v Sloveniji so po muftijevih besedah afirmiranje in razlaga najboljših plodov islamske vere in kulture, vzgoja otrok, izobraževanje in razvoj splošnocivilizacijskih vrednot, ki vse ljudi povezujejo v eno človeško skupnost.

Slovesnosti ob ramazanskem bajramu so pripravili tudi v 16 drugih mestih po Sloveniji.

Ramazanski bajram je ob kurbanskem bajramu najpomembnejši praznik muslimanov. Kot so poudarili v Islamski skupnosti, je bajram za vsakega muslimana poseben dan, ker je končno dejanje po postnem času, v katerem se pozabljajo morebitne zamere, obiskujejo sorodniki, prijatelji in sosedi ter obdarujejo otroci.

Zore: "Katoličani in muslimani delimo številne vrednote"
Ob sklepu ramazana je muftiju Grabusu in muslimanskim vernikom v Sloveniji voščil tudi ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore. V voščilu je izrazil prepričanje, da bosta post in praznični čas, ki sledi ramazanskemu bajramu, okrepila prizadevanja islamskih vernikov v Sloveniji za skupno dobro, pravično družbo in spoštovanje vrednot.

"Katoličani in muslimani delimo številne vrednote, ki nas združujejo in povezujejo," je zapisal nadškof in spomnil na besede papeža Janeza Pavla II., ko je februarja 1982 v Nigeriji dejal, da "vsi, kristjani in muslimani, živimo pod istim soncem enega in usmiljenega Boga" ter da imata krščanstvo in islam številne skupne točke.