Mešihat Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji je bil ustanovljen decembra 1994, pred tem je bil mešihat sprva del širše islamske skupnosti za Bosno in Hercegovino, Hrvaško in Slovenijo, pozneje pa nekaj let del mešihata za Hrvaško in Slovenijo. Ustanovitev mešihata v Sloveniji je pomenil administrativno samostojnost, duhovna in simbolna vez z Islamsko skupnostjo v Bosni in Hercegovini pa sta se ohranili.

Tridesetletnico so povezali z zgodovinskim začetkom institucionalne organiziranosti v Sloveniji, za kar štejejo za 24. oktober 1917 napovedano odprtje džamije v Logu pod Mangartom, kar pa se ni zgodilo. Muslimani so namreč na slovenskem ozemlju prisotni že od prve svetovne vojne, po osamosvojitvi Slovenije, ko je v državo prišlo tudi veliko beguncev, pa je bilo logično, da so se odločili za samostojno pot, je na današnjem srečanju z novinarji pojasnil mufti.

Po njegovih besedah so sprva organizirali odbore v več krajih po Sloveniji, ki so se pozneje povezali v enotno skupnost. Od tedaj je mešihat napredoval v administrativnem, infrastrukturnem in duhovnem smislu, skupnost je danes organizirana v 18 krajih po Sloveniji, zaposlenih je 22 imamov in šest mualim oziroma veroučiteljic, je pojasnil Porić. Po njegovih besedah je več kot 90 odstotkov članov skupnosti po rodu iz Bosne in Hercegovine.

Več kot 8000 družin delovanje podpira s prostovoljnimi prispevki, verouk obiskuje 3200 otrok

Več kot 8000 družin delovanje skupnosti podpira s prostovoljnimi prispevki, tako da skupnost za svoje financiranje po Porićevih pojasnilih ni odvisna od donacij, si pa obetajo pomoč iz tujine pri nekaterih infrastrukturnih projektih.

Kot je še pojasnil, verouk obiskuje 3200 otrok. Za otroke prvega triletja osnovne šole ga večinoma izvajajo v slovenskem jeziku, pred kratkim so tudi prevedli veroučni učbenik. To je četrta generacija otrok, ki so rojeni v Sloveniji, bolje razumejo slovensko kot kateri koli drugi jezik in Slovenijo doživljajo kot svojo domovino, je dejal.

"Džamija je spremenila celotno podobo islamske skupnosti"

Po njegovih besedah je tridesetletnica delovanja samostojnega mešihata prelomna točka, na kateri se bodo spomnili doslej prehojene poti in pogledali tudi v prihodnost. V četrtek pripravljajo slavnostno akademijo, na kateri bodo gostili tudi muftije iz BiH-a, Hrvaške in Srbije, slavnostna govornika pa bosta poleg Porića tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in vrhovni poglavar Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini reis ul ulema Husein Kavazović.

"30 let je za človeško življenje dolgo obdobje, vendar za neko ustanovo je to krajše obdobje," je poudaril ob obletnici. Po njegovih navedbah so v tem obdobju kot skupnost dozoreli in se umestili v družbo, v kateri živijo. Dobili so ustrezno mesto, ki jim pripada, k čemur je veliko prispevala tudi džamija, zaradi katere so kot prej nevidna skupnost postali vidna skupnost, je ocenil Porić. Po njegovih besedah džamijo obiskuje tudi veliko ljudi, ki niso člani skupnosti, lani jo je organizirano obiskalo 3600 ljudi. "Džamija je spremenila celotno podobo islamske skupnosti, na kar smo zelo ponosni," je dodal.

Poskušali se bodo lotiti prevoda Korana v slovenščino

Kot je napovedal, želijo v prihodnje delovati tudi na področju založništva, saj so doslej knjige o islamu v slovenščini večinoma le prevodi, sami pa želijo podati svoje videnje področja. Poskušali se bodo lotiti tudi prevoda Korana v slovenščino, za katerim bo stala islamska skupnost, saj dosedanji prevodi niso nastali pod okriljem te skupnosti, je pojasnil.

Med odprtimi vprašanji z državo po Porićevih besedah ostaja duhovna oskrba v zaporih in v vojski, prav tako si želijo urediti prehrano v vrtcih in šolah, da bi imeli otroci možnost obroka brez svinjskega mesa. V prihodnje si bodo prizadevali urediti tudi status imamov, ki nimajo slovenskega državljanstva, saj jim država v primerjavi z imami z državljanstvom ne sofinancira prispevkov.

Obsodil je ravnanje Izraela

Sodelovanje z državo je ocenil kot dobro, odprta vprašanja rešujejo z dialogom. Poudaril je tudi odlično sodelovanje z drugimi verskimi skupnostmi. Kot je dejal, je ta dialog treba krepiti, saj s tem tudi v javnost pošiljajo pozitivne signale.

Pojasnil je, da so zelo vpeti tudi v sodelovanje z muslimanskimi skupnostmi v drugih državah, tako v Evropi kot na Bližnjem vzhodu, obenem pa obsodil ravnanje Izraela. "To, kar počne Izrael v Gazi in zdaj tudi v Libanonu, je nesprejemljivo. To ostro obsojamo, pozivamo, da se to čim prej ustavi. V Sloveniji smo lahko ponosni, da je naša država na pravi strani zgodovine," je dodal.

Pozdravil je tudi odločitev države, da sprejeme na zdravljenje otroke iz Gaze. V islamski skupnosti so ob tem tudi organizirali prostovoljce, ki bodo s temi otroki preživljali prosti čas.