Danes je za muslimane prvi dan postnega svetega meseca – ramazana. V Islamski skupnosti v Sloveniji so se ga letos še posebej veselili, saj bi ga prvič praznovali v džamiji, a jim je to preprečila epidemija novega koronavirusa.

Zato Islamska skupnost ne bo organizirala skupinskih ramazanskih molitev za vernike v džamiji in v drugih molilnicah po Sloveniji. Mufti islamske skupnosti Nedžad Grabus pravi: "Svetovali bomo vernikom, naj bo ta mesec družinski oz. da se ljudje organizirajo znotraj družine, po stanovanjih in hišah in se skušajo ne samo postiti, ampak tudi pogovarjati o globljih zadevah."

"Vsi se zavedamo, da je sodobna civilizacija skušala ustvariti nekakšno bitje nadčloveka, a zdaj se vidi, da smo vsi ljudje odvisni drug od drugega in je prav, da se malo pogovorimo tudi o tem, kako se bo razvijalo naše življenje po vsem tem, kar se nam dogaja," je še dodal mufti.

Zdajšnje razmere marsikdo občuti kot žalostne, "ampak v sveti knjigi Koranu je stavek, ki govori: 'Ko mogoče nekoč mislite, da je nekaj slabega za vas, se na koncu izkaže, da je to dobro.'" Mufti Grabus upa, da nas bo koronakriza spodbudila k večjemu vlaganju v zdravstvo in občutnejši skrbi za šibkejše v družbi.

Ramazan eden izmed petih stebrov islama

V skladu z islamskim učenjem je post v ramazanu eden izmed petih stebrov islama. Drugi so še izpovedovanje vere, pet dnevnih molitev, dajanje miloščine in romanje v Meko. Po verovanju muslimanov je v ramazanu Bog poslancu Mohamedu začel razodevati sveto knjigo muslimanov Koran. Zato se muslimani v tem obdobju intenzivno posvečajo njegovemu branju in proučevanju.

Muslimanski koledar je lunaren in se ravna po Luninih menah. Ker je Lunino leto krajše od Sončevega, prihaja ramazan vsako leto 11 dni prej kot v letu pred tem. Postni mesec se po navadi ne začne za vse muslimane hkrati, ampak se ponekod začne dan, dva pozneje. Začetek je namreč odvisen od tega, kdaj je na nebu prvič po mlaju videti Lunin krajec.